Zbogom tokaj

Trenutna mineštra imen bivšega (furlanskega) tokaja –
po abecednem vrstnem redu:

1. Belin
2. Bohem
3. Cvetko
4. Čartok (Čar.Tok.)
5. Dolan
6. ExTok
7. Friulano
8. Frlanov
9. F. T.
10. Gredič (Exto)
11. Gusto
12. Jakof
13. Jakot
14. Jakot.E
15. Jama
16. Jazbine
17. Jordano
18. Kai (και)
19. Kaj to (Kaj to?)
20. MacTok
21. Nekaj
22. Paž
23. Pikotno
24. Poje
25. Ravan
26. Sauvignonnase
27. Sauvignon asse
28. Sauvignonasse
29. Sauvignon vert
30. Skočaj
31. Soreli
32. Tajo
33. T. F.
34. T. F. Jakot
35. Toh-kai
36. Tokata
37. Tolovaj
38. Vinja
39. Virido
40. Yakot
41. Zakaj
42. Zeleni sauvignon

Vidov komentar (spodaj, 27 september, 2010 ob 12:06 | #5) dopolnjujem s strejšim, nekoliko obsežnejšim razmišljanjem (objavljeno v reviji Vino, št. 4/2007):

Kaj skriva ime

Med mojim zadnjim obiskom v odlični restavraciji Hiša Franko v Starem selu pri Kobaridu sem imel priložnost in veselje, da pokukam v Valterjevo klet, kjer hrani vina in sire. Prijetno sem bil presenečen nad velikim številom različnih vin vrhunske kakovosti. Toda opazil sem nekaj, kar me je resnično zelo zmotilo. Na eni od polic sem odkril nekaj steklenic vina, označenih z imenom trte, ki bi jo Francozi najraje izbrisali iz svojega spomina – sauvignonasse.

Nepredvidljiva francoščina

Sauvignonasse ali zeleni sauvignon je soroden sorti sauvignon blanc (pri nas samo sauvignon, blanc pomeni bel; op. Jože Rozman). Pred začetkom devetdesetih let prejšnjega stoletja je malo ljudi vedelo za sauvignon blanc, zeleni sauvignon (vert) in sivi sauvignon (gris). Sauvignon blanc je zelo znan v dolini Loire, kjer daje dobra vina na legah Sancerre in Pouilly-Fumé, pa tudi v regiji Bordeaux, kjer iz te sorte na območjih Pessac-Léognan in Graves pridelujejo suha bela vina. Vendar je tam bolj znan kot ena od treh osnovnih sort za pridelavo sladkih draguljev vinskih leg Sauternes in Barsac. Sivi sauvignon, ki je rahlo rožnate barve, je naravna variacija sorte sauvignon blanc. Zeleni sauvignon so vzgajali v istih vinogradih v Bordeauxu kot blanc in sivega, tem razlikam pa pred prihodom trtne uši (v Francijo je prišla leta 1865; op. J. R.) pravzaprav nihče ni namenjal posebne pozornosti. Ko so čilenski vinogradniki naročili in dobili trte iz Bordeauxa, niso opazili, da so jih Francozi naplahtali. Namesto odličnega merlota so dobili sorto carmenère, za katero Francozi niso marali preveč, saj je slabo obrodila in je bila manj odporna proti boleznim in pozebi. Enako se je zgodilo z zelenim sauvignonom, ki je bil manj aromatičen kot sauvignon blanc, hitro je izgubljal kislost, zato je bil osnova za precej dolgočasna vina. Do devetdesetih let 20. stoletja se v Čilu ni pritoževal nihče. Potem pa je izrazito svež in aromatičen sauvignon blanc iz Nove Zelandije obnorel ves svet. Čilenski vinarji kljub velikim naporom niso mogli pridelati vina, ki bi imelo tako svežino in eksplozijo arom. Njihova vina so imela malo kisline, visoko vsebnost alkohola in malo arome. Raziskave trt v vinogradih so odkrile pravi vzrok. Čilenski sauvignon ni bil blanc, ampak križanec med sauvignonom blanc in … zelenim sauvignonom. Tistim zelenim, ki ga nepredvidljiva francoščina poimenuje sauvignonasse, to je ‘slabi sauvignon’! Tako kot vinasse v francoščini pomeni ‘slabo vino’, tudi veliko drugih francoskih besed, ki imajo končnico –asse, v tujini meče slabo luč na izdelek in zvenijo precej nerodno.

Sauvignon … kako, prosim?

Torej, kako si lahko danes nekdo drzne poimenovati svoje vino sauvignonasse? In to v edinih krajih na svetu (Slovenija in Furlanija), kjer kot po čudežu francoski zeleni sauvignon po zaslugi čarobne zemlje in podnebja ter majhnega pridelka in dobro premišljene pridelave vina rojeva edinstvena in občudovanja vredna vina. Menim, da je to huda napaka, če ne že kar marketinški samomor. Poimenujte svoj stari t…j, kakor vam drago, ‘jakot’ ali bolj resno sauvignon vert, zeleni sauvignon ali celo ‘prepovedano grozdje’. Toda prosim vas, ne uničite velikega slovesa svojega vina s tem, da mu rečete sauvignonasse. Vsekakor pa dvakrat premislite o imenu, če ga hočete prodajati na angleško govorečih trgih. Ne bodite začudeni, če vam bo ameriški ali angleški duhovitež rekel, da si »vtaknite svoj sauvignon v rit« (izgovorjava končnice –asse v angleščini pomeni rit; op. prev.). Mislim, da vam to ne bi bilo povšeči.

Slava ali …

Ko sem pred mnogimi leti študiral oglaševanje, nam je neki profesor rekel, kako velik vpliv ima izbira imena pri nekem izdelku. Omenil je primer italijanskega proizvajalca avtomobilov Fiat, ki je za evropski trg začel izdelovati nov poslovni avto z imenom Croma. Avto je požel velik uspeh v vseh evropskih državah razen v eni – na Nizozemskem. Zakaj? Samo zato, ker nobenemu tamkajšnjemu direktorju ne bi prišlo na pamet, da bi kupil avto z istim imenom, kot ga ima dobro znan nizozemski proizvajalec margarine za peko in kuhanje – Croma.

Če vam je kaj do svojega izdelka, potem dvakrat premislite, kako ga boste poimenovali. Ime, ki ga boste izbrali, vam lahko prinese slavo ali sramoto. Seveda bi bilo najbolje, da se proti izginevanju imena t…j borite na isti bojni črti. Veliko bolj učinkovito je, da vsi vinarji gledate v isto smer. Zato ne razmišljajte individualno, temveč kolektivno. Zamislite si novo ime, ki bo ustrezalo visoki kakovosti vaših vin. Skupaj boste tako dosegli veliko več kot pa vsak zase. Slovenija je mlada država in o njeni slavi se še ne govori za vsakim vogalom sveta. Na tem morate delati še veliko in delati morate skupaj. Ni ga dobrega vlaka brez močne in kot blisk hitre lokomotive, vendar so vagoni tisti, ki bodo ponesli ljudi in glas o tovoru čez meje. Lokomotiva brez vagonov je neuporabna in vagoni se ne bodo premaknili brez lokomotive. Slovenija potrebuje vsakega od vas, sanjače in delavce, mlade in stare … Vsi ste del bogate in rodovitne slovenske zgodovine. Bodite ponosni na to in ohranite potrpežljivost!

Christian Callec
(C. C. je samostojni pisec za številne vinske in gastronomske revije, avtor knjig s tega področja, po rodu Francoz, nizozemski državljan, pogosto obiskuje slovenske in zamejske vinarje ter gostišča)