Četrtek

V četrtek potem nadaljujemo. Z Vipavsko. No, ne še takoj, ker zjutraj z Radotom in Urošem najprej iščemo rešitev za fotke v neki drugi monografiji. S to knjigo se želi tudi fotografsko precej višje, kot s predloženim materialom omogočajo trenutno angažirani avtorji, ki pa zase suvereno zahtevajo monopol pri fotografijah za knjigo. Pokažem Radotu in Urošu, da fantje, ki jih sicer sploh ne poznam, v rokah imam le njihove slike, preprosto nimajo argumentov za take pogoje in takoj prihodnji teden grem to dokazat še njim in potem pač spustijo zraven še koga ali pa delamo tisto knjigo brez njih.

Glede fotk za Vipavsko se po kosilu v studiu najprej nenapovedano oglasi Damjan, iz predlaganega nabora izločimo še eno sliko, nekdo si na njej ni všeč, podpiše ostalo in potem še beseda ali dve o dveh drugih odprtih zadevah.

Andreja mi po skajpu za knjigo napove Tomaža, tudi on se hitro odloči, slike je sicer že videl, izloči nekaj tistih, kjer se zdi sam sebi preveč izpostavljen in en detajl iz kleti, podpiše ostale in dogovoriva se za slikovni poudarek v knjigi. In ja, seveda, slike bodo – ne glede na moj končni izbor za objavo v knjigi – lahko tudi odkupili za lastno uporabo.

Ivo je prav tako dogovorjen, vse to potrjevanje mi usklajujeta Andreji, a Andreja je trenutno na dopustu, torej Andreja. Ivotu predlagam slikovni poudarek gostinske ponudbe njegove kmetije, strinja se z vsem, sin pritrdi, še podpis in Ivo upa, da mu uspe pred trgatvijo ujeti še kak dan dopusta.

Končujem v studiu, počakam še Primoža in seveda tudi njemu potrdim, da bo lahko slike odkupil. Potem, ko tudi on podpiše nalepko na CDju s potrjenim naborom slik med katerimi je zdaj tudi nedavno posnet nov degustacijski prostor, plošček predam Andreji in spokam.

Andreja namreč potrdi, da trenutno ne pričakujemo več nikogar, a s knjigo za danes vseeno še nisem končal, pri Katji se je od zadnjega fotkanja precej spremenilo, poberem doma mladiča za lučkarja in se peljeva v Oševljek in pri Prvačini mi kamen prebije karter, izteče olje, kličem vlečno službo in Barbi. Ko slednja pride, zamenjava avto, ona s crknjenim in vlečno službo na servis, jaz pa s Katjo, Dušanom in Paolom po eni in drugi kleti in na koncu še degustacija ob res dobri Dušanovi salami. Še lučkar Jaka jo pohvali. Kar ni prav pogosto.