Ko je Matjaž že potrdil osnutek, našim tiskarnam izvedba na videz enostavne etikete nekako nikakor ni šla od rok. So pa predlagali kup sprememb, da bi se potem dalo pri njih natisniti in bi bilo morda celo videti bolj ali manj približno tako, kot smo določili. Zelo približno. Spreminjali bi bistveno, predvsem bi se najprej znebili stiliziranih izsekanih valov sredi etikete. Italijani, potem ko smo z našimi tiskarnami obupali, si po tej plati niso delali težav. So si pa zaželeli iz tega tak lep zaslužek, da je mi Matjaž sporočil, da nima smisla. Ker ga res nima.
Okej, čeprav seveda to ni okej, bomo zdaj pač žal spreminjali oblikovalsko rešitev, pred tem pa vseeno telefonsko še enkrat zaokrožim po tiskarnah in z Darjanom iz JOMI vrževa še eno debato in se pokaže, da bi morda pri njih s tistimi predvidenimi luknjami vseeno šlo, bi bilo sicer treba probat, jasno, niso še tiskali česa takega, tudi drugi še niso, suhi offset na roli pa imajo in bo rob odtisa lep in natančen in drobnih črk ne bo zalilo in Darjana izziv toliko zagrabi, da zahteva za akcijo le še dejansko naročilo od Matjaža. V smislu: če poskus uspe, JOMI tiska etikete Čok, če ne uspe, pa požre strošek poskusa, mi pač potem prilagajamo design. Je uspelo.
Igra papirja in stekla, igra svetlobe, sprednji odsevi na temnem refošku in prebijanje zadnje svetlobe skozi malvazijo v neobarvani steklenici. Fotografija za oglas, kjer tiskarna JOMI sporoča zgoraj zapisano: da so realizirali Čokovo etiketo kot je bila zamišljena. Po povsem sprejemljivi ceni. In dovolj hitro. Kar drugim ni uspelo.