V našem grafičnem studiu je te dni divje. Sicer nam vedno malce leze čez rob, vsak dan in vsako uro, a so obdobja, ko je res divje. Recimo zdaj. Sredi februarja. Če norišnico konec leta še nekako razumem in jo pričakujem, mi je tale v teh dneh popolna neznanka, čeprav se nam dogaja že leta. Kriza? Štala!
Zima.180 mm, F/2,8, 1/200 sek. Mrak. Brez stojala. Zaradi teleobjektiva potreben dovolj kratek čas osvetlitve. Povsem odprta zaslonka. Občutljivost nastavljena na največjo možno. Od tod zrnatost.
Interni načrt, da bomo imeli februarja končno postavljeno spletno stran je bil seveda utopičen. Primož in Damjan sta sicer svoje na programiranju bolj ali manj končala, nekaj malenkosti – nič bistvenega – smo glede na želeno zasnovo za lažjo izvedbo prilagodili, Debora je bila povprašana za second opinion in tudi dala zeleno luč, ostalo je samo še enih 30 ur dela s pripravo vsebinskih materialov. Ne reče se enih, a v takih trenutkih mi je ustreznejši približno rahlo odveč. Čeprav mi gre sicer strašno na živce kadar se recimo namesto krat uporablja iks ker to pač ni isto. Tako kot kot črka o ni cifra nič. In tako kot strešica nad c, nad s ali nad z ni mala črka v nad c, s ali z in potem to je ali pa ni č, š ali ž. Vam bom ob priliki poiskal, kako je pred leti na enem plakatu izgledal napis Vrtovčan z malim v nad c. A zdaj je bistveno, da je tistih enih 30 ur zaradi tradicionalne a popolnoma nepojasnljive februarske štale nekam izginilo in jih nikakor in nikjer ne nadem in februarja bo naša spletna stran še vedno taka kot je zdaj in kot je bila lani in predlani. No, vsaj aktualna je. Kislo je to grozdje :-). A vizitke bomo po nekaj letih vseeno dali tiskat.