Tečem včeraj, petek, po enem tednu spet zvečer iz službe domov, previdno sicer, z levo nogo sem dogovorjen, da se mi potrudi, a ji ne zaupam še povsem, prejšnjo soboto se je mišica po treh, štirih kilometrih nekaj sprla z mano in ni hotela več odrivat in me je morala prit Barbi z avtom pobrat in odtovorit domov in sem imel potem nogo nekaj ur na ledu in sem zato tudi letošnje Okuse Vipavske izpustil, le v nedeljo zvečer sem tik pred koncem, ko so mnogi že pospravljali, tam v dobre pol ure odšepal nekaj vinskih vzorcev.
Je bilo pa včeraj poleg noge tudi vreme nekaj ur aktualnemu letnemu času primerno in v Žabljah že rahlo prešvican pomislim, da se je ta dan uspel za nekaj ur tudi luft dovolj osušiti, da prvič letos spodobno zavoham cvetoči bezeg. Prva misel ortodoksnega vinoljubca? Sauvignon. Jasno. In prva misel vinoljubca ob takem sauvignonu? Bezeg. Jasno.
Bezeg. 105 mm, F/13, 1/80 sek. Lani. Studijsko.
A bezgi (Sambucus sp.) so, mimogrede, prebivalci naše, zgornje, severne poloble. Sauvignoni, znani, tudi dobri, pa prihajajo tudi od tam spodaj. Nova Zelandija, Južna Afrika …, od koder je do prvega bezga lahko tisoče kilometrov. Jih tam, tiste bezgaste sovinjone, opišejo enako kot mi? Za nas, naučeno, morda. Pa oni sami zase? In kako mi naša vina zanje? Ali za nekoga tretjega? Kako Inuitu opisati aromo sveže malvazije ali macerirane rebule? In kako bi jo on nam?
Lani, blizu Barcelone, degustacija španskega penečega vina (cava), rose. Med svojimi prvimi asociacijami njene aromatike navržem češnje. Anthony pogleda Michaela, ta skomigne z rameni. Michael je iz Namibije. In ne ve, kako dišijo in kakšnega okusa so češnje. 105 mm, F/11, 1/200 sek., studijski fleš.
P. S.: V Sloveniji poleg črnega (Sambucus nigra L.) rasteta še divji bezeg (Sambucus racemosa L.) in smrdljivi bezeg (Sambucus ebulus L.). Prepoznate med njimi tistega s sovinjonastim vonjem cvetja?