Druženje z vinom

Pokliče Arne konec lanskega oktobra. Za National Geographic. Bi? Bi. In ne, nič nimam proti, da s fotkami sodeluje tudi Tomo. Rok? Kadar ti znese… mi delamo kot Kitajci… Za tisoč let naprej! piše v enem od takratnih mejlov. In mi potem vseeno znese še v tem tisočletju, ne pa tudi že lani. Gripa in nekaj drugih razlogov. A konec januarja imam pripravljen nabor fotk, nekoliko v dvomih kje je za naročnika začetek in kje konec zgodbe o vinu, pa zajamem tako široko kot to vidim jaz in to pomeni okoli 400 fotk namesto zgolj stotnije ki jo Arne pričakuje od mene. Ampak sporoči, naj mu, glede na dileme, kar pošljem vse. Naknadno še želja po motivu iz hrastoveljske cerkvice, a je vprašanje, koliko se želene poslikave tam sploh še vidi, pa še izkaže se, da je lažje izvesti izrecno prepovedano fotkanje v moskovskem metroju kot v tej cerkvici in to odpade in skoraj na koncu še iskanje nadomestnega motiva za že potrjeno sliko iz Dalmacije, nekaj pripomb k predlaganim pripisom k fotkam in v petek potem revija v rokah.