Za konec si pri reviji za realizacijo pustimo članek ali dva, ki sta dovolj v naših rokah, da si lahko privoščimo nekaj stiskanja ali raztegovanja, če bi se kaj drugega v zadnjem trenutku izšlo nepredvideno. Revija recimo ne more imeti 63 strani, lahko pa jih ima 64.
Tokrat tako na koncu fotka pelinkovca. Si ga zamislimo z listom pelina. Ki ga, kar najbolj frišnega, Primož v ta namen dogovorjeno in odobreno narabuta pri sosedu.
Nakar uporabljeni del lista po njegovem dopoldanskem ovekovečenju preživi v kozarcu z grenčico naš preostali delovnik in tam tudi prenoči. In si po potrebi lahko privošči krepčilni požirek ali dva. Zjutraj je, kot je videti na takrat mimogrede ovekovečenem spodnjem prikazu, v precej boljši kondiciji kot bratsko listje, kateremu grenčice nismo privoščili.
Pelin & pelin