Fax intervju

Smo rekli, da že zlagamo revijo. Intenzivno. Tudi v tej številki ne brez fax intervjujev. Tako mi med sabo rečemo rubriki Kdo ste. Ker morajo vprašani odgovoriti pisno in potem nam eni pošljejo odgovore po faksu. Tehnično likovno vsebinski razlogi. V vsaki številki pošteno en gostinec in po en vinar iz vsake dežele. Odgovore potem poskeniramo in jih objavimo. Z vsemi prečrtanji, emotikoni … Pristno. In k intervjuvancu pošljemo fotografa. V tej številki je fotografsko na moji vesti Ivo Bric. Frlanova kmetija, Vogrsko, Vipavska dolina. Ne zgolj zato, ker je to tu blizu nas. Bolj zato, ker ga že imam pofotkanega. In je tako lažje. In že vemo, kaj imamo. Je namreč tudi eden od vinarjev iz nastajajoče knjige o Vipavski.

Ivo Bric. Z Andrejo, ki je bila za lučkarja, sva šla tole sliko naredit zjutraj, ker takrat sonce sveti v priprta vrata kleti. Ivo je pa dosvetljen s flešem.

Vina za rubriko pofotkamo v studiu. Smo jih že. Z Ivotovo flašo imamo vedno težave. Ve. Sva o tem že govorila. Po tistem, ko je poslušal moje predavanje o etiketah in sem se med drugim dotaknil tudi tega, me je na fotkanju za knjigo med trgatvijo vprašal posebej o njegovi etiketi in sem naredil izjemo, tega običajno namreč ne počnem, in mu povedal. Sva takrat premlela nekaj vidikov, par jih je problematičnih, a tega se da tehnično opredelit: njegove flaše ne moreš kataloško poslikat, da bi se hkrati na etiketi lepo videlo vse, kar naj bi se pač videlo. Ker je etiketa preširoka. Ko imaš v roki, že zavrtiš, pogledaš. Na natisnjeni sliki pač ne moreš. Se bo videlo v reviji. Delamo.