Prejmem uradno povpraševanje od člana našega organizacijskega odbora. Odpošljem podvprašanje. Dobim odgovor. Odgovorim celotnemu organizacijskemu odboru.
… Včeraj je bilo razposlano povpraševanje za oblikovanje in izdelavo promocijskih gradiv … kot edini kriterij za izbiro izvajalca je eksplicitno določena najnižja ponujena cena. Proti izbranemu kriteriju načeloma nimam nič, je povsem legitimen in legalen in če je odbor tako odločil … Izbrani kriterij pa je žal tudi nasprotju s konceptom in pojmovanjem dela v našem studiu … primerna kakovost za primerno ceno. Tekmo za najnižjo ceno (ob večjem ali manjšem neupoštevanju kakovosti) prepuščamo tistim ponudnikom, ki jim tak način ustreza in ki se na trgu pač pozicionirajo na tak način. … ponudbe … ne bomo oddali in s tem seveda odstopamo od tovrstnega sodelovanja z vami …
Kot član odbora sem se namreč znašel v rahlo zoprni situaciji: vsako moje mnenje o tej zadevi, tudi zgolj načelno, ne glede na še tako trdno argumentacijo, lahko izpade kot napeljevanje vode na svoj mlin. Zato se kot izvajalec umaknem. Kljub temu, da na naše delo doslej ni bilo pripomb. Prej pohvale. Čas, ki smo ga doslej občasno namenjali temu projektu, bomo lahko porabili za kaj drugega. Že delamo na tem. Organizacijski odbor je verjetno razumel. Da sem jih zgolj obvestil. Brez dodatnega podtona ali skrtitega namigovanja. Ker bodo spremembe pač zahtevale svoje. Tudi od njih.
Član organizacijskega odbora, ki se je za precej diletantski razpis očitno odločil na svojo roko, se na moje obvestilo odboru ni odzval. Verjetno je svoje dosegel. Čeprav nas ni stisnil ob zid, kot je morda upal. Take igre namreč nimam veselja igrati. Niti časa. Niti volje. Nima učinka.