Tja na Nepozaben večer sem seveda šel s fotoaparatom, ta je z mano tam bistvo moje prisotnosti. Nekaj nastalih fotk je Primož že počil v Jožetovo videnje večera, nekaj jih bo, vsaj običajno je tako, v naslednji reviji.
Vsekakor pridem tja od vsega prej skrajno zoprno utrujen in prehlajen in po razpakiranju prtljage še veselo ugotovim, da so kapljice za nos raztreseno ostale doma na mizi in izkoristim prijaznost, ter si po ponujenem testnem kozarčku aperitivne macerirane rebule, te bodo rdeča nit vinskega dogajanja večera, pomagam s še z vročim čajem. S tem bomo začeli, a bo vredu? zanima Ivi, mišljeno je vino, ne čaj, tega dobim malce kasneje. Pozoren bralec bo opazil, da me gospa Ivi vljudno vika, staram se :-). Potrdim. Vino. Po moje bo v redu.
Franc Pivk in Klavdij Pirih v živo zaključujeta in strežeta dve juhi. 20 mm, F/8, 1/3 sek. Fleš usmerjen v strop. Kompromis glede na razmere. Širokokotni objektiv mi je omogočal, da sem prišel lahko dovolj blizu in mi gostje večera niso prihajali v kader, bi imel pa iz odboja še lepšo svetlobo, če bi lahko bil od motiva bolj umaknjen.
Čakamo
Ivi nestrpno čaka revijo, jaz tudi, a jo, Ivi namreč, zaenkrat še razočaram, prvih petdeset, posebej za ta večer na mojo prošnjo vnaprej na hitro zvezanih in na žalost zaradi naglice za meni takoj opaznega in opaženega pol centimetra preozko porezanih revij je v tiskarno mimogrede šel iskat Primož in je s Petro še nekje za mano na poti sem.
Čakamo pa tudi še vinarje z Oslavja. Stanko (Radikon) bi moral biti že tu, prideta tudi Niko (Bensa, vina Castellada) in Dario Princic, Ivi zanima, ali ga poznam, Stanko in Niko sta taka sproščena in prijetna človeka, Prinčiča pa ne pozna in povem, da je tudi on tak in potem ko pridejo z ženami in v družbi se pokaže, da je res tako. Matjaž Lemut (Tilia) je pa še v Veroni in bo zamudil, zato sem karton njegovih vin dostavil kar jaz.
Ambient. Bilo je prijetno. Glede na besedilo spada slika nekoliko nižje, a tam jih je po moje že dovolj … 20 mm, F/7,1, 2,5 sek, dva fleša. Posneto s stojalom, Primož je pa s flešema dosvetlil in s tem gibanju dodal nekaj ostrine in barvne pestrosti. Tako je slika dobila tri prepletene plasti. Na eni so premikajoči se gostje, na drugi tisto, kar se v času osvetljevanja ni premikalo in na tretjem nekaj gibanja, ki mi ga je Primož pomagal zamrzniti s flešema.
Premiera v reviji
Je Ivi potem z videnim v reviji videti vesela in zadovoljna. Dotlej ji je bila na vpogled samo slika tu na tem blogu (je rekla, da je tudi prebrala in celo je rekla, da sem ji z zapisanim dal mislit). Včasih sem fotografiranemu prej pokazal kako sliko, fajn se mi je pred leti bebcu zdelo če mi je kaj res ratalo in me bo lahko še kdo pohvalil, fotografiranemu se pa seveda lahko tudi ni tako zdelo in sem se po par izkušnjah odločil, da si eni si na mojih slikah pač niso všeč, jaz delam in gledam sliko, celoto, oni pa sebe na njej in to ni isto in od takrat naprej vnaprej ne kažem več.
Ne začnem strašit s fotoaparatom kar takoj, po kake pol ure pa le, gostje še prihajajo, nastavita se Nina in Jana (saj je Jana?), eno tako spominsko, OK, s kozarci, jasno, Andreja je še v bolniški, Barbi se doma ukvarja z našim jutrišnjim maturantskim plesom in tako je tokrat Primož naša hostesa in lučkar. V Jakobovi sobani je strop svetel in dovolj nizek. Za prve fotke – juhe, aperitivi – določim in nastavim en fleš v strop. Bounce. Za dodaten fleš in Primoža se v tej sobani odločim kasneje, ko šest prostovoljno določenih gostov za nagrade izdeluje žlikrofe, ker ocenim, da bom imel samo od stropa preveč navpično svetlobo, še bolj kot na prvi sliki v tem zapisu.
Tekmovanje v izdelavi žlikrofov. V modri srajci tekmujejo nežne ročice Stanka Radikona. 20 mm, F/8, 1/10 sek, 2 fleša. Prvi usmerjen v strop, drugega ima na vesti lučkar Primož. Za fotografiranje tekmovanja sem si ne glede na vse izboril prostor tik ob mizi in se selil od para do para, tako da sem navijače in ostale motil pri vsakem tekmovalcu le nekaj časa in me nihče ni zbrcal.
Fotkamo. Pretežno pod črnim stropom.
V kuhinji sproščeno, zabavajo se, je vrooooče, fotkal sem Franca in Klavdija že zadnjič za intervju, Ivi jima je pa danes pokazala revijo in sta s takrat narejenim zadovoljna in nam gre tudi zdaj fotkanje lepo od rok, Hanina sobana, kjer sedimo pri večerji, ima pa črn strop in je treba drugače, krožnik počim klasično, svojega, pred sabo, na mizi, ne kompliciram, nekaj dogajanja mi osvetljuje in dosvetljuje Primož, za sliko ali dve porabim v ta namen kar Brunota, ki je pri mizi moj desni sosed, za ambient sem privlekel še stojalo a tudi z njim ne motim dogajanja predolgo, vmes mi povedo, tako sem se naročil v kuhinji, da bodo iz krušne peči zdaj vzeli jagenjčka in skočiva s Primožem še tja, to bo verjetno lahko ena tista pokončna slika, ki se jo potrebuje za začetek zapisa o Nepozabnem večeru na spletni strani revije. Sem že pisal, da mi bolj ležijo podolžne slike in da se moram za pokončne večinoma posebej prisilit.
Jagenčka na krožnike. In žlikrofe. Kasneje marsikdo še repete. 20 mm, F/8, 1/10 sek, 2 fleša. Strop je temen, zato s fleši delamo direktno, osvetlitveni čas določim tako, da mi poleg flešev ostane v toplih barvah še nekaj ozadja. Lučkar mora biti z mislimi kar precej pri stvari, ljudje se mu premikajo, kuharji so belo oblečeni, večina ostalih temno, precej kontrastna situacija.
Tudi nad polnjenjem krožnikov z jagenjčkom se v sosednji sobi pne temen strop, nima smisla z odboji delat, pa še za fotografiranje je kar temno in če hočem poleg flešev kaj ozadja, bodo časi razmeroma dolgi, lahko tudi predolgi, seveda bi lahko zadevo tudi na smrt zakompliciral in da me pri fotografiranju in dosvetljevanju ozadja ne bi motili, bi recimo poslali goste ven ampak to verjetno ni to, naslednjič ali pa že kar zdaj bi mene poslali ven in ker zunaj dežuje s Primožem improvizirava, on skače s flešem ali dvema sem in tja, narediva več kot potrebujem, raje tako kot premalo in bom izbiral potem doma.
Večer. Poskus. Brez kakih resnih ambicij. 50 mm, F/6,3, 1/5 sek, visoka občutljivost, posneto iz roke, brez fleša.
Fotkamo. Pod spet pod svetlim stropom.
Suhi iz Svijeta u čaši preko Matjaža prosi, če mu lahko za objavo pošljem sliko vseh vinarjev, pri mizi sedi z mano Bogdan in potrebuje za Primorske novice isto, Nini pa tudi pride prav isti motiv in jih tako vinarje zbiramo in zberemo z obema gostiteljema, to sta gospa Ivi in gospod Edi, jih vse posadimo, prej umaknem vazo z mizice pred njimi, da ne bi kaka vrbova mačica komu na sliki v nos silila, Primož en fleš vanje in jaz enega v strop, nekajkrat pritisnem, oni pa potem s kozarci odsedijo tam še lep čas in jim ni videti hudega.
Klavdij. Še en trik za lahko noč, pa spat! 20 mm, f/8, 1/10 sek, fleš.
Namesto zaključka
O vinih, o hrani tokrat nič, berite Jožeta, vinarji so dobro držali štimungo, na protokolarne podrobnosti je bila pozorna Nina, tako mi je povedala v torek na Salamiadi našega Rotary kluba, jaz sem okoli dveh padel v posteljo in da ne bi zjutraj nevljudno prišel na zajtrk ko bi drugi že skoraj pojedli, sem se glavni gospodinji Simoni v jedilnici raje pokazal tako zgodaj, da so vsi ostali že prej odšli.