Snega se ne da posneti brez zelo ekscesnega elektronskega šuma. Enako velja za meglo. To med drugim izvem od prisotnih fotografov, ko s proofi jasno pokažem, kje smo se z založnikom odločili potegniti spodnjo mejo tehnične ustreznosti fotografij za nastajajočo monografijo. Razlage za ta zanimiv fenomen sicer od njiju ne izvem, tako pač je, onadva že vesta, razlog za to dejstvo pa je po moje preprost: onadva imata pač samo take slike. In le če boljših zimskih in meglastih posnetkov ni, bomo v knjigo morali umestiti njune tovrstne izdelke. Boljših torej ne sme biti. A na našo srečo pač seveda so.
Tehnično neustrezen material bi seveda lahko preprosto zavrnili. A vseeno sem že zaradi podpore, ki mi jo pri odločitvah daje založnik, fotografoma pokazal, kaj konkretno pričakujemo. Zgoraj za primer izrez velikosti 585 × 195 pikslov iz tehnično neustreznega posnetka, marogastega kot so menda vse fotografije s snegom in meglo. Spodaj je izrez tehnično ustrezne fotografije, posnete v primerljivih pogojih. Razlogom in razlagam za zgornji rezultat se svoji v tokratni vlogi ne posvečam. Zaenkrat zgolj filtriram prispeli material. Skrbim za upoštevanje tehničnih kriterijev, za katere smo se dogovorili in ugotovili, da so glede na potrebe realno dosegljivi v dovolj velikem obsegu.