Za spodnje je bilo zahtevano, da zgleda približno tako kot tudi zgleda. In je bilo za realizacijo približno tako (ne)zahtevno, kot zgleda. Bolj zahtevno kot naša redna fotografiranja vinskih steklenic na belem ozadju, ki jih pretežno škljocamo za vinarje od tu in tam in za revijo Vino, občasno kaj primerljivega še za koga. Bolj zahtevno zaradi orositve in deloma zaradi ozadja. A preeeecej manj zahtevno kot posnetki Radenskinih vod v brezbarvnih embalažah. Voda pač na sliki naj ne bi bila neprivlačno siva, bolj svetlega od povsem bele podlage pa na sliki tudi ni. Skoraj vse pomembno se ima zgoditi v ozkem območju možnih in sprejemljivih odtenkov. Zahtevana orositev embalaže nam tudi te situacije prav nič ne olajša, kvečjemu jo še oteži, kadar bi sicer pri upodabljanju svoje prispeval reliefni element v steklu ali plastiki. A smo uspeli. Le da je na blogerski velikosti slike od vsega tega komaj kaj videti in tu tistega torej niti nima smisla kazati.
