Včeraj delovno do večera in sem se šele potem, ko sva z Urošem na koncu odprla in spila pol flaše roseja Piana 2009, lahko šel v sneg igrat.
Barbi je šla v Vrhpolje pobožat Piano letnik 2010 in sem se ji pridružil, precej vseeno mi je, kje se postavim pod naletavajočo belino, in me potem nekaj časa v kleti ni potrebovala in sem lahko zunaj škljocal. Avto, dolge luči, visoka občutljivost. Škljoci iz roke. Za tole tilt. Ravnina ostrine nagnjena in sem lahko lovil snežinke po globini. 85 mm, F/3,2, 1/160 sekunde.
50 mm, F/4, 1/60 sek. Kleče v snegu. Temu objektivu, normalki, sem se tokrat sicer izogibal, ker nima protisončne zaslonke. Ta bi snežinkam vsaj za silo preprečevala dostop do sprednje leče objektiva. A tu ni šlo drugače. Sem bil pa očitno dovolj hiter in je uspelo.
85 mm, F/2,8, 1/40 sekunde
Na poti domov. Postanek, ker je brisalec zamrzoval in je bilo treba ukrepati. Počim mimogrede še tole. Barbi domneva, da je brisalec zamrznil zato, da sem ustavil in lahko počil tole. 24 mm, F/8, 1/30 sekunde.
Na koncu še doma, z okna. Po tem posnetku se po mojih navodilih starejši mladič zapelje po klancu, jaz škljocnem, on pri obračanju obtiči in grem potem spravit avto domov. Če ne gre nazaj, bo pa morda šlo naprej. Je šlo. Načrtovani posnetek z našim avtom ni uspel, napačne nastavitve, prekratek osvetlitveni čas, ponavljali ga pa potem nismo več. Tale: 105 mm, F/6,3, 1/2 sekunde.