Nedelja, ponedeljek. Zemono. Tokrat jaz večinoma brez kozarca. V rokah fotoaparat z 28 mm objektivom, v žepu 20 mm objektiv (občasno obratno). To pa ne pomeni, da si nekaj Vipavske vseeno nisem privoščil okusiti. Kar vključuje tudi gostujoče Istrane. Ki bi, mimogrede, skoraj bili vzrok za škandal: čez mejo so namreč prešvercali nekaj flaš njihovega, pod Alpami najstrožje prepovedanega terana.
Stojim na okenski polici pri vhodu v dvorano in čakam na trenutek, ko se mi scena napolni in prizor uskladi. Ko torej tudi posamezniki v prostoru in potem na sliki niso ravno kjerkoli. Nekaj škljocov in doma potem izbor najbolj primernega posnetka. Kako do še boljšega a še vedno dokumentarno zabeleženega prizora: več časa preživetega na tisti okenski polici. Lahko pa se tako masovko tudi zaigra. A to je potem povsem druga zgodba. In drugačen rezultat. 28 mm, F/7,1, 1/5 sekunde (za posnetek iz roke kar dolga ekspozicija), ISO 1250.
Sicer klasičen vinsko-festivalski motiv, a vseeno ne povsem preprost – akterja v drugem planu ne prispevata k sliki skoraj nič manj kot akterja v prvem planu. Škljocnem, ko mi vsi hkrati sestavijo spodobno kompozicijo. Seveda je velika večina nastavitev fotoaparata za take primere pripravljenih vnaprej. O tem sem že pisal. Od avtomatike tokrat edino pomoč pri ostrenju (moja leta v taki situaciji pač že terjajo svoje). Programske avtomatike, telefoni in podobno: v takih razmerah pozabite! V bistvu odsvetujem (pa ne le jaz) vse, kar lahko poleg motiva med akcijo še zahteva fotografovo pozornost. Zum recimo. 20 mm, F/8, 1/8 sekunde, ISO 2500.
Po novem med okuse Vipavske sodi tudi pivo. Pelicon. Za nedomačine pogosto Pelikon. Jebat ga. Sva z Anito že predebatirala in trenutno verjetno ni pomoči. Velike škode pa tudi ne. A za moje bralce: pravilno je Pelicon. S c. Še bolj natančno wajdovsko: szi cjem. 28 mm, F/9, 1/25 sekunde, ISO 800.
20 mm, F/7,1, 1/8 sekunde, ISO 2500
28 mm, F/7,1, 1/25 sekunde, ISO 5000
20 mm, F/7,1, 1/20 sekunde, ISO 3200