Da se zatakne natančno in brez izjeme vedno, kadar se lahko, je seveda zdaj že povsem jasno. Murthy. Pri naši Vipavski namreč. Da za tokratne, tehnične, v dooooolgi vrsti vseh mogočih predvidljivih in nepredvidenih težav ni kriv papir, potem ko tega lani tiskarna sploh ne uspe dobiti, končno in dokončno potrdimo včeraj. Tiskarske plošče za nesprejemljive vertikalne maroge očitno tudi niso krive, jih namreč testno zamenjamo in poleg tega komplet za eno tiskarsko polo poskusno naknadno dodatno razvijamo in pač vse kaže, da je razlog nekje drugje. In tam pri stroju tako v glavnem samo čakam in in pet ur gledam rezultate, in na koncu niti več ne težim da spet ni OK, ker so pač to itak vsi jasno vidijo in vedo na kaj se obešamo in da pač ne gre za neko malenkostno kaprico. Lakiranje tudi preverjeno nima nič z nastajanjem zoprnih marog in naše datoteke so tudi preverjeno tehnično neoporečne, ostane v glavnem še tiskarski stroj, sicer nov, sodoben, drag, a jebat ga. Ali res zajebava ta mrcina, naj bi bilo znano danes, ko me v tiskarni nadomesti Primož in jim tam teži in teži, dokler ni dovolj zadovoljen z odtisom, dokler niso barve dovolj okej in dokler ni paser v nulo. Desetinka milimetra zamika katere od plošč se pri nekaterih fotkah opazi na en meter. Brez pretiravanja. Šokantno, čeprav imamo zdaj s frekvenčno moduliranim rastrom že nekaj let izkušenj. Kadar je v nulo, je pa v nulo.
Korektno reproducirana fotka naj bi izgledala nevtralno. Kot recimo tale.
Magenta kanal sem zamaknil za 1 slikovni element (piksel) navzgor. Takole približno je lahko videti, kadar se tiskar ne potrudi dovolj. V takih primerih se to res opazi že na daleč. Brez lupe. Preverjeno.