Foto Nakladancija

Petek, trinajstega. Haloze.

O pojedinah na postni petek, trinajstega. Haloze, Pungračič.

Kosilo sem v petek pred napovedanim odhodom v Haloze izpustil, Barbi je pa jedla nek bakala in je rekla, da je bil dober, a je nekje okoli Trojan spremenila mnenje. Meni se je pa dremalo. Morda malce zaradi manj rdečih krvničk, kot sem jih sicer navajen. In malo zaradi postnega para klobas, ki sem ga v Šempetru pospravil v zameno za nekaj več kot pol buteljke krvi.

Robert in Bojan, Rotary klub Ajdovščina. 20 mm, F/8, 1/60 sek.

Robert in Bojan, Rotary klub Ajdovščina. 20 mm, F/8, 1/60 sek.

V Halozah, pri Pungračiču, smo nadaljevali postno kot sledi (prepisujem): meso iz tünke, zaseka, mleti ocvirki, slanina, domača salama, suha klobasa z divjačino in rdečo papriko, skuta s smetano, redkvica z bučnim oljem (njam! op. M. M.), svinjska pečenka iz razsola, sveža svinjska pečenka, pečena kokoš, domači mlinci, pražen kompir, zeljeva solata, fižolova solata, haloška gibanica iz krušne peči in jabolčni zavitek. Okusno. Res. Vse pridelano doma, pri njh. Vina seveda tudi zraven. Haloška. In niso pretepli dam, ki niso zmazale vsega, Nina je celo odnesla gibanico in zavitek domov. Bil je petek, trinajstega. Post.

Haloška gibanica. Iz krušne peči. Še topla. Vroča. 20mm, F/8, 1/20 sek, 2 fleša.

Haloška gibanica. Iz krušne peči. Še topla. Vroča. 20mm, F/8, 1/20 sek, 2 fleša.

Stregli so someljeji, tu omenimo, da so ti pri nas zeleni in črni, odvisno kje so jih šolali, zeleni so štajerski, črni pa goriški, in imajo včasih vsak svoje poglede, stregli so nam zeleni in če kdo od njih tole bere: res me daje radovednost, to je ena od tistih razlik med njimi in črnimi, zanima me zakaj pri natakanju vina steklenico v prtiček zavijete in gost ne vidi etikete. Saj izgleda elegantno, ne rečem, a vseeno bi raje videl, kaj pijem. Lažje si zapomnim, če vidim. Prosim torej za pojasnilo. Kratko. Bi šlo? Prosim.

Pri Pungračiču. 20 mm, F/9, 4 sek.

Pri Pungračiču. Zeleni someljeji v akciji. 20 mm, F/9, 4 sek.

Gostje so se ob programu in krožnikih očitno lepo zabavali, zanesljivo se kdo od njih še vrne za mizo v Drenovec, rekli smo že: kuhajo okusno, pristno. Naše omizje je poleg ostalega vleklo na ušesa, ker smo bili tam eni še iz drugih namenov in smo se malo tudi nivelirali. Kalibrirali. Umerjali. Umirjali. In malo iz navade, malo pa zaradi umerjanja ni šlo brez seciranja. Čisto dobronamerno, javno, ker tudi drugod grešijo na enak način, za prihodnja taka dogajanja predlagamo, naj vinarji, ker so že tam, sami predstavljajo svoja vina. Tokrat in še kdaj in kje drugje jih niso. Bolj pristno je, če jih, bolj domače, pa še spoznajo jih jedci in lahko z njimi kako rečejo.

Ponovila se je vsaj trikrat ta večer še ena ugotovitev glede vin, a tisto gre omenit nekje posebej, ker se sploh ne ne tiče samo Haložanov in ker na koncu tiste palice ni korenčka, temveč drugi konec iste palice. Tudi dobronamerno. In potem ko sva se naslednji dan glede tega z nekaterimi vinarji že pogovarjala.

In kako je Okus Haloz videl Jože?

1 komentar

  • Res veliko dobrega in lepega je bilo na petek 13. Še ena potrditev, da je 13 lepa številka in posebej, če je še petek.

Komentiraj