Podiranje

Preverim za nazaj in hecno, lani sem ravno dan pred danes pisal o tem istem vsakoletnem naročilu. Državno sekaško prvenstvo lastnikov gozdov. Prispevamo za majice. Vsebino. Za tisk. Za kar potem v studiu dobimo … majice. Ekipno. Razen tisih, ki se jim odpovejo. A takih ni. Letos smo danes oddali. Pravkar. Potem, ko je Andrej sporočil potrebni „potrjujem“. Njegov dodatni „super, je …“, pa po napornem tednu tudi ni bil odveč, priznam. Prej seveda razbijanje glave kot že lani in predlani in leta prej, prvi osnutki, pripombe ekipe v studiu, pa zmečkane skice v smeteh, pa novi osnutki, pa naročnikova potrditev ideje, tudi letos je šlo gladko, potem finalizacija in zapišemo vsak zase želene velikosti majic, odpošljem spisek, pa spet prekladanje in piljenje, detajlov, nadlegujem s tem Anito, nakar končna potrditev in priprava tiskarju in gaaaaas. Letos smo jim namenili varno podiranje. Ker je namreč res tudi, kar smo na takih majicah sporočali pred leti: motorka je nevarna zver. Hudičevo nevarna.