V petek zaključim v studiu tri do štiri, morda pet ur prej kot običajno. Utrujen, a še v Trento. Kekčeva domačija, Nepozabni večer revije Vino. Obveznost, a nekako vseeno hkrati tudi uvod v dopust. Res prijeten večer, paše mi prav tak, sproščeno, zunaj smo, ravno pravšnja druščina, pol lune nad nami – se zezamo – pol nad Svečino, kjer ima Mitja vinograde, v posteljo krepko po polnoči, prej ob večerji Mitjevi renci Ducal, pa ob Krapeževem merlotu Pope na našo mizo za primerjavo svojo malvazijo iz amfore, potem Ščurek vsem v kozarce njegovo novo belo Staro brajdo, poskusil sem jo že pred kratkim v Portorožu, pa potem na koncu od sosednje mize nepredvideno še za vzorec Pichlerjevega renca, bili smo torej lahko cel večer na tekočem ravno toliko, kolikor je komu ustrezalo. V soboto domov in ko se sonce popoldan za silo umiri, med trte. Tistemu našemu merlotu, ki ima postati merlot in ne rose, Barbi določi še pred dopustom pomagati, da se otrese nekaj odvečnega grozdja, približno pol ga je takega. Meni je to najbolj mukotrpno delo v vinogradu, ne zaradi samega dolmetanja, ni mi žal tistega grozdja, raje imam potem boljše vino, meni je strahovito naporno odločati se, kateri grozd naj ostane in katerega odščipnem, vedno ko obsojeni pade dol, se mi zdi, da bi moral ravno obratno, potem prečekiram naslednjo trto, spet vsak grozd posebej, sprostim tiste, ki so se kam zapletli (vmes na račun tega vsakemu od njih glasno povem dve ali tri krepke, od čela mi kaplja, zdaj so jagode trde, med trgatvijo bi se pri takem delu zrelo grozdje zdrizasto mečkalo, bolje torej zdaj). Med grozdi na vsaki štreci določim zmagovalca ki ostane, tokrat se torej odločim obratno kot prej, odrežem in spet se mi zdi, da bi bilo bolje obratno. Vedno je bolje obratno. Jebeno. Barbi po pregledu zagotovi, da je po vsebinski plati sicer vse OK, da pa sem časovno in količinsko razmeroma neučinkovit pri tem delu in gremo z mladičema skuhat eno pašto in spijem preostanek predvčerajšnjga roseja in potem spat in danes presnemavanje fotk od Kekca in še par malenkosti in tale in še en zapis in potem v Brda na degustacijo (Emanuelejev seznam: Nobile di Montepulciano (vintage TBD) Poderi Sanguineto, Toscana Sangiovese Vigna alla Sughera 2009 I Mandorli, Toscana Cabernet Vigna al Mare 2009 I Mandorli, Colline Lucchesi Tenuta di Valgiano 2007 Tenuta di Valgiano, Maremma Toscana Vigna i Botri Scansano 2006 I Botri di Ghiaccioforte, Sovana Superiore Terre Eteree 2005 La Busattina, Maremma Toscana Bianco 2004 Massavecchia, Brunello di Montalcino 2003 Colleoni, Toscana Chardonnay Cabreo La Pietra 1998 Ten. Del Cabreo, Chianti Classico Vigna di Fontalle 1995 Machiavelli, Colli Piacentini Malvasia Frizzante Emiliana 2010 Lusenti, Colli Piacentini Malvasia Vendemmia Tardiva Bianca Regina 2007 Lusenti, Montepulciano d’Abruzzo Cerasuolo 2010 Praesidium, Montepulciano d’Abruzzo 2006 Praesidium, Montepulciano d’Abruzzo 2001 Praesidium, Montepulciano d’Abruzzo 2001 Valentini, Veneto Vigneto Carantina 2009 Monteforche, Veneto Pinot Grigio 2009 Monteforche, Lazio Bellone 2010 I Pampini, Barolo 1996 Borgogno) in od jutri potem mogoče pa res pri Zlatanu možgani na off. Komaj čakam.
Včeraj nepozabno na Kekčevi domačiji:
To dejstvo mi je bilo seveda predhodno pojasnjeno. V korist pridelka, jasno. Barbi je glede tega pač pikolovec. A “običajno” še ni nujno tudi “konkretno”. Zato trdno in trmasto vztrajam pri svojem: meni mukotrpno. Se pa trudim. 🙂
Na mladiki so običajno trije grozdi, najnižji je običajno najboljši. Morda bo zdaj to delo manj mukotrpno ;).