Sreda. Hrvaška Istra. Brtonigla. Ali Verteneglio. Fotkam za revijo Vino (in ja, po objavi prispevka nas tam čaka istrski Nepozaben večer in to menda kar pod milim nebom) in spet ne ostane samo pri mučenju fotoaparata in flešev, kratka pokušina vin je obvezna, tokrat res kratka, tri Cattunarjeva vina, z Andrejo morava dalje, a dovolj je, da tudi Franca kot že koga v tistem koncu vprašam glede njihovih teranov in refoškov.
Franco Cattunar. 24 mm, F/8, pol sekunde, 1600 ASA, fleš.
Naš, kraški teran naj bi namreč bil tisti refošk, ki je zrasel na Krasu, na rdeči zemlji. Kar je seveda lahko res. Istrani čez mejo imajo pa sorti teran in refošk in Franco se priduša, da je to tako in nič drugače. Kar je seveda spet tudi lahko res. Naš teran je namreč morda res refošk, njihov teran je pa seveda tudi lahko kar teran. Kajti njihov refošk morda sploh ni isto kot refošk pri nas. Kot menda naš refošk ni isto kot refošk z rdečim pecljem (Refosco dal peduncolo rosso). In Franco prideluje menda tega drugega. Kar je tam teran je pa morda naš refošk, ki je tudi teran pri nas na Krasu.
Teran. Ali pa ne. 105 mm, F/3 (odprta zaslonka!), 1/1000 sekunde, 800 ASA.
V Brdih cabernet franc. A ne zelo davna zgodovina pripoveduje, da so tam v usodnih letih pod tem imenom dobili in nasadili carmenere. Cabernet franca tako pri nas menda sploh ni, ali pa zgolj za vzorec. Carmenera, ki naj bi bil, pa ni in ni, tudi če ga z vključenimi meglenkami pri belem dnevu iščeš in vsak vinar prisega, da ima on zanesljivo franca, carmenere je drugačen in v to sploh ni dvoma in drugi pa ja, drugi pa res imajo carmenere.
Pred četrt stoletja, leto gor ali dol, prve dni maja, sonce žge, vroče, sadimo tastov vinograd. Beli pinot. Kot še marsikdo takrat na Vipavskem. Pa se kasneje izkaže, da je te sorte tu maaaaalo. Z njenim imenom se je sadil chardonnay, za katerega je do takrat slišal komaj kdo.
Marca smo na festivalu v Šempasu pripravili delavnico o dalmatinski sorti plavac mali in njegovi žlahti. Ker se danes glede tega že natančno ve, kdo je čigav otrok in kdo se po svetu zgolj predstavlja z različnimi imeni. Ker so to pač znanstveno nedvoumno dokazali. Padlo je kasneje vprašanje festivalskega nezadovoljneža: zakaj tuja sorta s svojo žlahto na slovenskem festivalu. Ravno zato. Kot nasproten primer.