Ko se je imelo saditi naš sauvignon je v trsnici slednjega zmanjkalo in so nam vmes podtaknili nekaj sadik sivega pinota. In nam je zdaj ta tam na Dobravi predvsem v nadlego, nikoli vinificiran, redno prekolnjevan. Do letos, ko je sušo prenesel bolje kot ostale sorte. Že zakaj. Vsekakor se je Barbi odločila in od vsemogočnega včeraj prevzela nadzor nad grozdjem, analitični podatki (cuker, kisline, pH) so krasni, le količine so tako preklemansko butične, da bo morebitnega vina kvečjemu za domačo rabo. A tudi to je nekaj. In če si ga je stari tam zgoraj slučajno želel privoščiti kot mašno vino, mu sporočamo, da ne bo šlo. Naj se najprej za prihodnji letnik z vremenom bolj potrudi.
Sivi pinot (rulandec …) seveda ni siv, pogosto je bolj podoben rdečemu kot belemu grozdju. In vino, ob primerni maceraciji značilno bakrenih odtenkov. Včeraj pred mletjem Barbi dokumentiram gajbico grozdja. Tale slika seveda nič posebnega, grozdje v traktorjevi senci, torej difuzna (razpršena), mehka svetloba. 50 mm (DX), F/5,6, 1/45 sekunde, ISO 200 …
… In potem isto grozdje še na sonce, podstavim nogo in nagnem gajbico, da njen rob ne meče sence na motiv, svetloba je zdaj seveda drugačna, rezultat je bolj kontrasten. 50 mm (DX), F/5,6, 1/180 sekunde, ISO 200.