Predvčerajšnjim za revijo počim Ščurka. Moralo bi se s Stojanom vse to, intervju in fotkanje zanj in potem po objavi Nepozaben večer za bralce, zgoditi že prej. Najkasneje lani. Zaradi ene kolobocije smo ga iz zadnje poskusili prestaviti v jesensko številko. Neuspešno. Pokazalo se je, da je povsem utopično v času trgatve uspešno skrižati njegov urnik z našim.
Stara brajda
Tako torej Ščurek v četrtek. Se bo videlo v nastajajoči številki revije. Tokrat je moj lučkar Andreja. Že sicer je bolj zmrzljive sorte, po nedavni operaciji pa si sploh ne sme privoščit prehlada in mi po kleti asistira v debelo podloženih zimskih škorenjcih. V snežkah, po domače. Nekaj materiala imam posnetega že od prej in smo lahko hitri. Tudi zato, ker ni potrebno izgubljati časa za uvodnosti. Akcija. Razen steklenice bele Stare brajde 2007, ki jo Stojan odpre na začetku. Hkrati aperitiv in vse ostalo. To je eno od tistih redkih vin, ki mu je Robert Gorjak v Vinskem vodiču prisodil vseh pet zvezdic. In tisto, ki mu je Robert Gorjak po pomoti vtipkal štiri zvezdice in nam to oddal v oblikovanje in takih napak mi seveda potem ne iščemo, tudi ni verjetno, da bi jih med stotinami vin in ocen in drugih podatkov in opisov našli, naše delo je drugje in se je napaka potem imuznila tudi vsem avtorjevim in založnikovim kontrolam in se je to ugotovilo šele na podelitvi priznanj najboljšim vinom v Ljubljanskem Maximu. Včeraj se Stojan glede tega zareži in zamahne z roko. Na priznanju, ki zdaj visi v kleti, pa smo lepo v vrsto pošlihtali vseh zasluženih pet zvezdic. O vinu si sicer pridržujem pravico imeti svoje mnenje, a glede te Brajde se z Robertom strinjam. Ne bom pa zdaj plonkal od njega.
Stara brajda 2007. 20 mm, F/8, 1/8 sek. Fleš.
Spoznavanje
Prvi posnetki so običajno slabi. Kasneje jih pogosto zavržem. So uvajanje, tipanje, usklajevanje, spoznavanje. A Stojana že poznam. Se mi zdi. Se mi zdi, da ta se mi zdi večkrat uporabim. Eh, nazaj k Stojanu. Leeeeeta. Ljubljana, sejem Vino. Zgodovina. Zgodnja devetdeseta, tudi že kako leto prej. Se začenjamo mi, naši, takrat še študentarija in kako leto potem, vina učit. Paraziti, jasno. Marsikdaj pomilujoče nezmotljivo pametnejši od samih sebe. Kdaj od tega tudi prešerno nakresani. A takratno investiranje vinarjev v nas na dolgi rok zdaj ni videti čisto zavoženo.
Na Stojanovi stojnici vsakič obvezno rebula. Če nisi vprašal zanjo, jo je ponudil. Tudi ostala vina, ampak rebula je pa bila tisto. Zakon. The rebula. Potem kako leto kasneje prvič pri njem v kleti. En tak tokaj, za katerega bi vsi dali roko v ogenj, da je sauvignon – mi, ki smo bili prepričani, da vemo da je sovinjon in oni ki so uradno morali vedet, da je sovinjon. Pa je bil tokaj. V tistih letih seveda tudi nepozabno nezgrešljivi bariki. Barrique. Fancy, cool. Najhujši so šli v polliterce. Vina, kot bi parket lizal. Bolj kot je dišalo po sveže struženem, bolj smo uživali. Še pomnite, tovariši? Ko smo jih mi in prvi vinarji kmalu prerasli, sta se do njih opredelili stroka in država jih vpisali v pravilnike. Hecno. Nabralo se nam je take zgodovine. Vse do zadnjih let, ko se v Ščurkovih vinih začne prepoznavati Tomaža v kleti.
Enkrat v vsem tem času se Stojan oglasi v našem studiu. Mislim, da smo zanj začeli z voščilnico ali zgibanko, bil je zadovoljen in je šlo naprej.
20 mm, F/5,6, 1/25 sek, fleš
Vsakega po svoje
A gremo nazaj na predvčerajšnjim. Ne da se Stojana fotografirat kot Marjana Simčiča. In njega ne kot Aleksa Klinca. In tega ne, kot Iztoka Klenarja. Pravzaprav se da. Recimo za državo, za potni list se mora tako. A zato nima treba fotografa k sodom pripuščat. Vsi enako, vsi po JUSu. Pravzaprav vsa čast. Tudi tisto se da slabo ali dobro. Jaz ne znam. Se mi ne da. Stojana torej drugače. Med drugim smo tako včeraj preverili in dokazali, da ga sodi v kleti zdržijo. V vseh pogledih. Da lahko gre mimo viseče zoreče pancete in jo pusti nepoškodovano. In da ne uspe vreči v zrak dveh pesti zamaškov in jih skoraj popolni v temi vseh poloviti, preden padejo na tla. Niti v tretjem poskusu. In da je potrpežljiv in kul, kar sem vedel pa že prej. Legenda. Kaj bo pa od slik šlo pa v revijo, se bo pa še videlo.
Namig, interna informacija: Nepozaben večer pri Ščurku bo verjetno sredi maja. Se vidimo?
Klet. 20 mm, F/8, 1,3 sek, 3 fleši
[…] tokaj (sem že povedal, da sem še vedno na tokaju) … (njamsi) in belo Staro brajdo (sem tudi že pisal). A v Kortah bi pa vseeno pričakoval, da bo na piedestalu ena od tamkajšnjih malvazij. Ali […]