Šleper

Pod večer, v nizki svetlobi, morda celo primerna protisvetloba … si zamislim manjkajoči posnetek in pred tedni poiščem lokacijo kjer bo lahko vlačilec namesto obračanja krožil in ga jaz vsake toliko časa škljocnem, ko pripelje mimo in Uroš se strinja, da mi kamion v ta namen dostavijo v naše kraje.

V Ajdovščino, rečem tako v Ljubljani šoferju in potem minuta ali dve sočnega srbskega pošiljanja nekoga nekam in vmes izvinite, nije to zbog vas … ali … in spet  pošiljanje nekoga nekam … in še enkrat izvinite, … u pičku …, vmes splezam v kabino in se odpeljeva, tole mrcino (ki slučajno tovori sedemnajst ton zdravil v Rusijo in ji trenutni cilj res ni kar mimogrede ob poti, a logistika je naročnikova zadeva) moram ovekovečiti za promocijsko zgibanko, tole mi res res ni pogost motiv.

Dva širokokotnika, dvajset in dvanajst milimetrov, občasno fleš in na poti do tja in do takrat – zdaj ko je tako naneslo – škljocnem nekajkrat tudi iz kabine, morda pride prav tudi kaj od tega (če ne pa tudi nič zato – tako ali tako nimam početi česa bistveno pametnejšega), na izbrani lokaciji potem končno še tisto kar sem si zamislil in dan potem presnamem posnetke s kartic na računalnik in včeraj preverim ali material ustreza in danes mi zjutraj eno sliko odberejo za oglas, Aniti pa so kasneje za zgibanko slike tudi okej in kaže, da nakladanja ali razkladanja, ki naj bi sicer še manjkalo, zdaj niti ne bo treba ovekovečati.