Šmarje. Nad Koprom. Morda všečna slika, razglednica, več pač ne. Sploh pa ji v tej majhnosti prikaza izrazito manjka možnosti podajanja podrobnosti, detajlov. Posnel pred petkovo luštno slepo degustacijo krepko krepkih vin, recimo jim kar Parkerjevski blockbusterji, pretežno iz francoskega Languedoca, ob dveh vinih iz gostiteljske kleti Santomas. Da se preveri, kako se refošk, sam ali v zvrsti, znajde v taki družbi. Se znajde lepo. Kadar je res res res top. Res je sicer tudi, da sta Mezzo Forte (tokrat 2011) in refošk Grande Cuvée Certeze (tokrat 2006) tako ali tako med meni najljubšimi Santomasi. In med refoški nasploh. Prazna flaša izpred nekaj let naj bi recimo bil Mezzo Forte. Vina smo po degustaciji ob prijetni večerji za popolnejši vtis (ali pa kar tako, hedonistično) seveda tudi spili.
