Nenadna luknja v urniku. Improvizacija. Obisk torej ni načrtovan. Niti pokušina. Tudi fotkanje ne. Sploh pa s sabo nimam stojala. In še marsičesa. Svečina. Tik ob Avstriji. Kekca trenutno ni. Je pa Tim. A Kekec sporoči Barbi, kaj nujno morava poskusiti. Lahko pa poleg tega menda dobiva v kozarce kar koli, če mu v zameno škljocnem kako sliko za fejsbuk. V bistvu moje garanje, da lahko Barbi dobi tisti kar koli. In kar koli je tu lahko marsikaj. Jebat ga. Itak pa tisto dobim hkrati tudi jaz.
Torej fotka. Ali dve.
Tim. Sod. Pipeta. Vino. Kozarec …
Tim Lo Duca. Jaz na lojtri, 12 mm, f/6,3, 1/20 sekunde iz roke, ISO 6400, rahla korekcija izmerjene vrednosti osvetlitve.
Naslednji dan pošljem moj improvizirani pridelek. Timov odgovor: … Hvala za slikci, super sta 🙂 . Naslednjič pa (odpremo, spijemo … – op. M. M.) še renca 2009 magnum 🙂.
Kljub zaključnemu smešku za obljubljenim magnumom bom to vzel resno in Tima prijel za besedo! 🙂 . Eno od tokrat izpraznjeni flaš iz kategorije kar koli, resnično in prepričljivo vinsko redkost, sem pa za takrat tudi že rezerviral. Čeprav bo zanjo treba posneti še eno sliko. Itak bo treba. Zakaj pa ne.