Nekaj ur septembra je za nami in prvič odkar pomnim je vse grozdje pri hiši pod streho že prejšnji mesec. Sovinjon Piana 2011 verjetno že rahlo brca in začenja postajati vino, merlot za rose je sprešan, pomaceriran in odtočen, malvazija gre v stiskalnico. Našo malvazijo sem v skladu s službenimi obveznostmi včeraj pustil potrgati preverjenim ostalim, a s trgatvami za letos s tem nisem zaključil, čaka me še nekaj obiskov vinogradov s fotoaparatom. Jutri zjutraj morda Andrej, v teh dneh Planinci za njihovo spletno stran in kmalu nekaj Štajerske. Robija sem pa v trgatvi v Brdih ujel v torek. Da je njegov nabor fotk smiselno dopolnjen in zaenkrat zaključen (lani zaradi predhodnega vremena ni bila sezona za take slike) in da imamo še nekaj svežega tudi za njegov fax-intervju v jesenski številki revije Vino.
V torek skočim po šihtu v vinograd zadnjič pogledat in škljocnit malvazijo, preden se jo naslednji dan potrga. Nakar v Ljubotovi kleti naletim nanj in na Jaka, ki še povsem po starem prešata Ljubotov sovinjon. Kot pred dnevi kis pri Jošku Sirku na Subidi. In kot so pred desetletjem, morda še zdaj, po tistem nisem bil več tam, prešali v slovitem Petrusu (Pomerol, Bordeaux). Takratni dolgoletni glavni enolog Jean-Claude Berrouet je nama z Barbi takrat tam povedal, da bi si seveda lahko privoščili drugačno prešo, a ta, le večja od stare Ljubotove, je preverjeno povsem dovolj dobra za pridelavo enega od najbolj legendarnih svetovnih merlotov. Tudi zato, ker mladcem s hidravliko ne omogoča, da pred odhodom v disko (kje so že tisti časi :-)) z enostavnim pritiskom na knof pospešijo proces. Lepo počasi. Kolikor zmorejo roke. Na zgornji sliki Jaka prazni tako prešo. 28 mm, F/11, 1/25 sekunde, 1600 ASA, dva fleša. Brez lučkarja.