Nikomur ni treba pojasnjevati, kaj na vinski etiketi recimo počne ilustracija grozda. Čeprav se včasih ne bi bilo slabo vprašati, zakaj etiketo izkoristiti za sporočilo, ki je tako očitno, da je pravzaprav nepotrebno. Včasih pojasnilo o motivu ni tako zelo neposredno. Katarini sem o mojih ilustracijah na njenih vinih napisal nekako takole: prašički pripovedujejo tisto, česar ne zmorejo povedati podatki na zadnji etiketi. Torej nekaj manj oprijemljivega, a zato nič manj prepričljivega. Morda celo bolj.
Vseh šest “puhančkov” na paradi
He, he…razigrano dobri so!