Dušan

Prej tokrat pijemo pivo. Barbi, Marta, Dušan in jaz. In po tem škljocu tudi. Ker z Barbi nekaj dni prej Dušanu pohvaliva pivnico Bunker v Nabrežini in ker čez nekaj dni Dušan sporoči, da se z Marto vračata iz Padove in če sva z Barbi za to, bi se dobili tam. In se dobimo. Po kozarcu ali dveh, ko se sonce že spusti dovolj nizko, si z Dušanom vzameva minuto, morda celo manj, in mu posnamem njegov portret. Potem Dušan po mejlu sporoči, da se na njej “sam vidim kot »jaz«” in da je to vsaj njemu najbolj pomembno in da nastalo vec kot zadošča za tekoče potrebe …”. Kaj več, drugače, za druge potrebe, pa morda narediva ob neki drugi priliki. Tudi napišem lahko o Dušanu precej več. A bolje kot pisanje o piscu se bere kar pisca samega. Vemo kje. Kmalu spet. Seveda spet zanimivo. Kot se pač od Dušana pričakuje. Itak.