Si od časa do časa te dni vzameva z mlajšim mladičem nekaj časa, vzameva vsak en fotoaparat, pobaševa nekaj objektivov, večje in malo stojalo in greva fotkat. Vodo. Namenoma to. Jaz bolj ali manj kar tako. Malce občasnega odklopa. In nič obveznega. Čeprav morda kaj od nastalega v zadnjem trenutku pristane tudi v Vipavski.
Jaka pa se uči. In lepo napreduje. Kratki in še krajši in dolgi in še daljši osvetlitveni časi in kako voda na sliki pogosto videti povsem drugače kot v živo. In enkrat mehka difuzna svetloba, drugič pa na istem mestu to povsem drugače. In kaj mu recimo fotoaparat o posneti sliki lahko lahko pove s prikazanim histogramom. Jasno, še marsikaj naju čaka, kako recimo zaprta ali odprta zaslonka predrugači odseve na vodni gladini in da je recimo širokokotnik lahko precej več kot zgolj možnost, da z istega mesta zajemaš več in kako je teleobjektiv v tem smislu lahko čisto nasprotje. In zdaj, ko mali prinaša domov lep in vedno lepši material in ko tudi vedno bolj ve zakaj, je to začelo zanimati tudi starejšega mladiča, ki pa je pred jesenskimi izpiti trenutno krepko zabubljen v knjige in se z njim tega lotim kasneje.