Pred dnevi. Kovidni situaciji prilagojena degustacija. Zoom. Menda bo virtualna. Torej navidezna. Morda računalniško simulirana. To namreč ta izraz menda pomeni. Bo res taka?
Zvečer odčepim že prej ohlajeno steklenico vina, tistega ki je na vrsti, ga natočim v kozarec, pogledam, povoham, zavrtim, ponovno povoham, poskusim, se zamislim in si občasno kaj zabeležim. Barbi je tu zraven in počne isto z istim vinom. Ostali udeleženci tudi. V stiku smo po spletu. S pomočjo računalniške povezave. Lahko bi se konec koncev pogovarjali tudi po telefonu. Lahko bi si pisali klasična pisma. Moj rokopis ni ravno vprimer lahko berljive pisave in tudi sicer bi bila taka imenjava mnenj malce nepraktična, a vseeno – lahko bi si dopisovali.
Posnetek s telefonom. 4,25 mm, f/1,8, 1/50 sekunde
Popolnoma nič ni bilo pri vsem skupaj virtualnega, popolnoma nič navideznega, nič simuliranega. Resnični ljudje smo poskusili resnična vina, se pogovarjali o njih. Bila so prijetna.