Oddano

Bilo je kar jebeno. Poleg vsega ostalega še štiri zaporedne delovne sobote. Primož je sicer eno prešprical, a je prej delal do naše onemoglosti, po zadnji je zvilo Tjašo, vmes jaz dodatno odsedel tudi še štiri delovne nedelje in tako je šla v tisk monografija Kočevska. Več o njej, ko jo dobimo. Konec tedna. Menda. In je tudi šla kooooončno v tisk Vipavska. Zaenkrat sem za njeno najavo v revijo Vino, ki je od danes zjutraj dalje na FTPju tiskarne in kar se nas tiče torej v tisku, moral spisati natančen dnevnik fotografa, pregledal sem zato še enkrat oddani PDF knjige in na njegovi podlagi sporočil: Nekaj let sem se plazil pod trtami, sedel in ležal na sodih, letal nad dolino, jo prekolesaril, prevozil in prehodil in enako počel po svetu nad njo. V jutranjem in večernem mraku, pa vmes in prej in potem. Nisem manjkal, ko so se sadile trte, niti ko so se rezale in potem vezale. In seveda sem bil na bandimah, in ko se je zrelo grozdje jeseni prešalo in kadar in kjer se je za sladko do spomladi sušilo. Vipavcem sem gledal pod prste in v oči in oni meni, spremljal sem pujse do klobas, prešvican sem bil na pašniku govejim jezikom v užitek, lovil sem snežinke in gazil sem sneg, pritiskal na sprožilec fotoaparata med nevihtami, rabutal češnje, breskve in fige, vinarji so zame mešali drozgo in odpirali sode in segali zame vanje s pipetami in si polnili in praznili kozarce, koze so se molzle in zorili ter obračali so se hlebci sira, reka Hubelj mi je mezela med prsti v čevljih in rosa ni hotela iz hlač in pojedel sem, kar so gostinci pripravili za ovekovečenje po svojih receptih. In še kaj zraven. Zdaj že skoraj spet dihamo čakamo, da nas pokličejo na kontrolo tiska.

Vmes sem pa pri sosedu povsem nepredvideno, mimogrede, s fotoaparatom na pot do klobas pospremil še enega pujsa.