Sam zapis sicer nima nič opraviti z Gruzijo (od kod sploh ta ideja!), daleč je od nas. A svet je majhen (rahlo zabluzimo: postaja nam počasi tudi premajhen) in v telefonu naletim na enobesedno beležko vtipkano v gruzinski gostilni v Ljubljani: vinodelci. Tako si je naš gostitelj pred meseci v pogovoru sestavil izraz za vinarje (v Gruziji neredko naletite na podobne prevedenke, recimo wine factory namesto winery v angleščino vrženo neposredno iz ruščine). Zato zdaj v današnjem naslovu deloma za lase privlečeni, deloma upravičeni, meni pa predvsem simpatični pivodelci. Pivovarji. Čeprav gre strogo gledano samo za Mateja. Pivodelec, torej, ki smo ga v naših zapisih že srečali. Njegova in nekoliko tudi naša Anita me nedavno pobara, če bi naredil v njuni pivovarni v ajdovskih Palah kaj slik, po možnosti do sredine prejšnjega tedna, potem iz tega nastane četrtek. Popoldan. Kar je očitno še dovolj blizu njene želje in potrebe, boljše ali vsaj dovolj hitre druge možnosti pa očitno tudi ni. In starejši mladič nima nič proti vlogi pomočnika. Izbrane fotke Aniti potem pripravim danes. Ne spodnjih. Čeprav je videla tudi te. Matej, ki je sicer Peco, pa seveda tudi.
Pivovarna Pelicon. Motiv ni bil predviden. In ni bil uporabljen za public relations. Moja osebna obcesija. Mimogrede. 50 mm, F/7,1, 1/30 sekunde, fleš z odbojem od stropa, ISO 400
Peco. Pod fermentoreji. Priprave pivovarne na fotkanje. In menda tudi sicer pogosto podobno. Higiena pač. 28 mm, F/8, 1/30 sekunde, ISO 1600
Pecota menda Roško in Gantar zadnje čase vsake toliko časa pokličeta za nasvet v sili. Potem, ko recimo mojemu starejšemu mladiču razžene rojstnodnevni sodček njunega piva. Ker ga dva dni pozneje razžene tudi njima. 13 mm, F/10, 0,4 sekunde, ISO 160. Pomagal je še fleš, postavljen v notranjost inoks posode. Barbi ob pogledu na fotko potegne primerjavo s pofreskanim neznanim cerkvenim stropom. Slednje niti ne kot kompliment fotografu. Eh …
Zgornja fotka Pecota, ki pretovarja vreče ječmena, sicer s tem nima neposredne zveze, a vseeno – sem v tem smislu že nakazal svoje skromno in tudi razmeroma laično mnenje: slovenska butična pivovarska scena raste, a trenutno še predvsem na račun pivcev, ki so nekje na vzporednici z vinskimi, pogosto krepko nategnjenimi naravniki, ki požrejo vse, četudi je res slabo, ogabno, magari zdravju škodljivo (kar z naravnim sploh ni v nasprotju!!!), le da je je drugačno. V konkretnem (pivodelskem in pivopivskem) primeru verjetno vsaj deloma cena za dolgoletne dolgočasne monopole objektivno sicer sploh ne tako zelo slabih piv. Po drugi strani pa: vsakemu svoje! Vsekakor pa tu konkretno izvzamem Pelicona. In Bevoga. Slednji je tehnično gledano sicer avstrijski, a slednje toliko, kot je pač Gravner Italijan. Čeprav iz drugačnih razlogov. 20 mm, F/8, 1/100 sekunde, ISO 3200