Rdeča sobota

Belo je okoli nas prejšnji teden pretežno že pod streho, ostaja torej rdeče in opazim fotogeničen kaberne in se sredi tedna odločim, da ga škljocnem v petek, ker mi ga pred vikendom še ne bodo pobrali. Pa so mi ga. V četrtek. Pred nosom. Barabe. Izbrani vinograd je sicer ne vem čigav, verjetno njihov, a vseeno – barabe.

Potem v nekem drugem bližnjem vinogradu določim za fotkanje drugo trto. Kjer ima grozdje seveda tudi zelo malo možnosti, da na njej preživi prihajajočo soboto. Soboto za rdeče. Kar je sicer le domneva, a realna. Naš merlot je namreč lepo zrel in zanesljivo ne edini, obeta se hladno sobotno jutro, kar ni slabo za pobrano grozdje in potem posledično za vino. Za kasnejše ure se na uradno zadnjo letošnjo poletno soboto priložnostnim trgačem obeta lepo vreme kar, če nič drugega, olajša njihovo uspešno rekrutiranje v zadnjem trenutku in ugodno vpliva na njihovo splošno razpoloženje. Ne glede na Marijo Thun, ki za trgatev priporoča jutri – ponedeljek. Rdeča sobota, torej. In je bila.

Zato mi gre v petek zvečer mlajši mladič pod noč pomagat škljocnit tisto rezervno trto, ki pa si je podnevi zelo pametno nisem označil in sva potem verjetno posnela neko tretjo, četrto ali peto trto, tisto pač, ki se je v temi zdela primerna.