Verjetno sva si spet segla v roko in si rekla: vidimo se! Verjetno. A zdaj je dokončno: spet se vidiva kvečjemu v nekem drugem svetu. O marsičem, kar bi lahko napisal, sem premleval zadnje dni. A sem se na koncu sprijaznil, da bo večina tega v mojem primeru počakala na druge priložnosti. Skoraj dvajsetih let najinega znanstva, prijateljevanja in sodelovanja, predvsem pa vsega ostalega, kar je počel in dosegel, se ne spodobi stlačiti v nekaj vrstic. Zato, pozneje kot bi se spodobilo, zdaj zgolj: Zlatan, hvala!
Zlatan Plenković. Hvar, Sveta Nedelja. Konec aprila 2004. Za večerjo na terasi bodo ribe. Itak. In zagotovo je bil na mizi njegov Zlatan Plavac.