Butalsko

Problem je, da se je to zgodilo. Še huje je, da se dogaja. Zdaj temu, zdaj onemu. Zdaj to, zdaj ono. Znancu je v kupljenih, pošteno plačanih, na pitje čakajočih flašah, zavrela vitovska. In je nastalo nekaj penečega se. Mehurčkastega. Dokaz, da sem delal naravno, je bil menda, poleg skomiga z rameni, odgovor avtorja, sicer izkušenega vinarja.
Najprej: po moje kvečjemu dokaz, da mu je bil v vinu, namenoma ali ne, cuker ostal. In kvasovke.
Potem: oksidacija je tudi naravna. In vinski ocet tudi. In še marsikaj. Kolera, recimo.
In na koncu: vinar je od kupca pobral denar za nekaj drugega.

Če bo špičasto, bodo vile, če bo ploščato, bo pa lopata, je rekel butalski kovač. Na koncu zgodbe so Butalci zaprli kovačijo.
Pomemben je tudi rezultat. Ne le pot. Vedno bolj.