Spal dobre tri ure. Jutranjega bujenja si nikakor nisem zamislil tako zgodaj in nikakor v podobi sicer napovedanega obiska policijskega tehnika s folijami, fotoaparatom, merilci in podobno tehniko, ki jo na televiziji že precej dobro obvlada tudi Horatio Caine z ekipo. A sem se na tehnikovo nenapovedano željo zadovoljno spopadel z izzivom. In mu z velikim veseljem, pro bono, brezplačno, povsem skoncentriran na uspeh misije, uporabivši vse znanje in izkušnje in najnovejši fotoaparat z normalko, z lučkarjem s flešem na kablu, na lastne stroške zelo zelo zelo skrbno, zelo zelo zelo premišljeno in z zelo zelo zelo slabimi željami za storilca, uspešno ovekovečil razmeroma slabo vidne sledove nepovabljenega nočnega obiskovalca, ki se je namenil pri nas poiskati nekaj denarja. Kar, mimogrede in recimo, meni običajno ne uspe. Ker ga seveda ni. Denarja namreč. Ga, kot je včeraj ocenil Stojan, ko je na fotkanje v studio pritovoril frišno linijo svojih vin in UP 2005, trenutno namreč ni. Nikjer.
Mojih prvih forenzičnih fotk v upanju na skorajšnji popolni uspeh kriminalistične preiskave in vsaj dvojno dosmrtno ječo kretena, ki je posvinjal naš hodnik, seveda ne objavljam.