Tokrat je bilo za spremembo najprej besedilo. Vsaj v grobem. Tonijevo. Potem mi studijsko nad vina. Nad flaše. Nakar drugi dan tega šolskega leta zjutraj v Ozeljanu poberem Tjašo in mi gre v Brda pomagat s fleši. Cilj izleta sem si že ogledal, ko sva z Zoranom pred meseci fotkala za njegov oglas in težav z iskanjem ni pričakovati in jih res ni.
Lanska vinogradniška jesen je danes seveda še vedno zabeležena v spominu, dež, dež, dež in dež z nekaj vmesnega dežja, a nama se nasmehne simpatičen sončen dan in z Robijem najprej ogledno obhodimo vinograde pod hišo. Potem takoj s fotoaparatom po isti poti, da v zorečem grozdju, predvsem namensko za spletno stran, ujamem čim več zgodnje svetlobe. V klet kasneje, ob sodih in cisternah je namreč fotoaparatu precej vseeno, kako močno se sonce trudi tam zunaj. V degustacijski sobi v stari hiši potem kombiniram oboje – sonce in fleše, nakar se lučkar in fotograf brez velikega odpora pridruživa skupnemu kosilu, ki se seveda izteče v popoldansko pokušanje vina. Jasno. Odnesem iz Brd za vsak primer nekaj starih družinskih fotk, morda pridejo prav, trgatvi se pa posvetimo ob drugi priliki. Če bo vreme primerno. Seveda ni bilo in zasnujem spletišče zaenkrat brez tega.
Sivi pinot. 105 mm, F/5, 1/200 sekunde.
Potem Robi dvakrat ali trikrat pri nas, pa e-pošta in telefoni, pojasnjujem, sprašujem, vina splošno ali po konkretnih letnikih? Slednje. Torej podatki! Robi pošlje, dopolnjujem, dobivam in tehtam odgovore in odločitve, spet sprašujem, vključujem naknadno prispele materiale, urejam informacije, … V press kotiček tudi reprodukcije etiket? Predlagam da ja, Robi potrdi. Naj nam jih torej Izabela pripravi, njen izdelek so. Dobimo, vključim že prej v osnutek, tega Primožu, Primož potem to v kodo spletišča …
Predvčerajšnjim končujemo, izberem še nekaj predlogov naslovne fotke tretjega vsebinskega sklopa, najbolj sede nekaj generičnega, a vseeno njihovega, na drugih straneh še neuporabljenega, odločimo se za grozd, mislim da je na sliki chardonnay, prvi vsebinski sklop dopolnjuje kolaž fotografij, ki si jih je moč pogledati neodvisno od besedil pod njim, drugi sklop so pa vina. Flaše. Robi ob priliki vpraša, če smo katero že vendar odprli in probali, pa nismo. Dokler ni vse potrjeno ostanejo lepo tam kjer so, da jih lahko po potrebi takoj še vzamemo v roke. Kontaktni podatki ločeno in dovolj izpostavljeno, res me moti kadar moram nekje brez potrebe pretirano brskati za katero od ključnih informacij, s skico lokacije se bomo pa še malo pozabavali.
Po kosilu v studio z lansko poletno revijo Vino, letošnjim Vinskim vodičem, Tjašo in fotoaparatom, osvetlitev si postavim tako, da bo tudi v prihodnje možno kar najbolj enostavno, a vseeno primerno dodajati nove objave v rubrike tega sklopa: fleš v strop, zadaj bel zid, Tjaša v rokah Vodič in potem revijo in v ponovitvi še enkrat revijo. Pripravim Primožu še te sličice in PDF strani z najboljšimi sedmimi rebulami v omenjeni reviji Vino in Primož vse skupaj potem objavi v rubriki Drugi o nas.
Robiju še kratek SMS in nekaj več in bolj izčrpnih pojasnil in namigov po e-pošti. Bomo nekaj detajlov še dodelali, a prevajalci se lahko lotijo dela, pred sejmom v Veroni je lahko urejeno tudi to.
Ruknem aktualni www naslov po skajpu še Aniti v Ljubljano, pogleda. Recenzijsko mnenje je izčrpno: dobra je. Tako ali tako je namreč po potrebi komentirala že sproti, v bolj zgodnjih fazah nastajanja. Robi potem včeraj pokliče. Si je medtem v miru pogledal, za nekaj tehničnih detajlov mu dam na telefon Primoža, meni pa zaenkrat zadostuje, da je tudi Robi zadovoljen: čisto, jasno, umirjeno, intuitivno, pregledno. Kot je bila želja, namen.