Foto Nakladancija

Ekvinókcij

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je v astronomiji in geografiji dan, ko je Sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem. To se zgodi dvakrat letno, in sicer okoli 21. marca (na severni polobli pomladno enakonočje in začetek pomladi, obratno na južni polobli) ter okoli 23. septembra (na severni polobli jesensko enakonočje in začetek jeseni, obratno na južni polobli). V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem natančno toliko časa kot pod obzorjem.

Teoretično bi bil zaradi tega na enakonočje dan enako dolg noči, a se to v praksi ne zgodi, saj je dan definiran kot časovno obdobje, ko sončna svetloba lahko doseže površje, če na njem ni krajevnih ovir, kot je gorovje; ker se sončna svetloba ne pojavlja v obliki enega žarka, pač pa razpršujočega snopa, Sonce osvetli površje tudi preden se na obzorju znajde v celoti. Ravno tako dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir – Sonce – še oziroma že za obzorjem. Zato je na ekvinokcij dan približno 14 minut daljši od noči na ekvatorju, proti poloma pa se ta čas povečuje. Dejanska enaka dolžina dneva in noči se tako pojavi nekaj dni proti zimskemu delu leta.

(Preplonkano (kopipejst) z Wikipedije)

Moj prispevek: prvo jutro letošnje jeseni, 85 mm, F/9, 1/100 sekunde, ISO 250

Moj prispevek: prvo jutro letošnje jeseni, 85 mm, F/9, 1/100 sekunde, ISO 250

Komentiraj