Ščije in zaradi dežja ostane stojalo včeraj na Čavnu v prtljažniku (sem nekoč že omenil, da mi je – če odmislim popačen pogled skozi pomočena očala – glede dežja bolj ali manj vseeno, manj pa je temu prilagojen fotoaparat), zanašam se torej na hitro in upam na mirno roko. Sploh, ker mi tega tokrat ni niti treba početi, le nekaj luftanja sem si privoščil. In potem poslal nekaj motivov Egonu, da je bolj jasno, kaj sem imel prejšnjo nedeljo v mislih, ko sem mu ravno tam brez fotoaparata nakladal, zakaj bi ta gozd raje fotkal v včerajšnji megli kot takrat v soncu.
28 mm, F/7,1, 1/60 sekunde, ISO 400
