Filtrirano

Že pred leti – v Pianinih začetkih – smo primerjali, preverjali in se prepričali in pivci so odločitvi pritrdili: filtrirana Piana – torej mehansko primerno prečiščena – v kozarcu prekaša nefiltrirano. Marsikatero vino se danes resnici na ljubo ponaša z oznako nefiltrirano zgolj zato, ker je delati po starem – ali celo ne delati – pač danes moderno ali pa nas vinar, ne da bi poskusil tudi drugo plat, zgolj in samo prepričuje da mora biti tako. Morda pa je, kar tudi ni osamljen primer, sogovornik svoje vino kljub vsemu filtriral, a ker ga ni sterilno spucal, pač reče in napiše, da ga sploh ni. Razpon pomenov vinarskega besednjaka je včasih prav neverjeten, naivnost pivca pa neredko tudi. Pa da ne bo pomote: to ni zapis proti nefiltriranim vinom. Načeloma mi je glede tega pravzaprav popolnoma vseeno – vino mi je lahko všeč ali pa mi ni všeč ne glede na to, ali je filtrirano ali ne. Konkretno pa imam filtrirano, sodobno Piano precej raje kot nefiltrirano. Kar pa je pravzaprav hkrati tudi nekoliko po starem: tastov oče je vino filtriral že pred drugo svetovno vojno, v prvi polovici prejšnjega stoletja torej. Čez palec – pred osemdesetimi leti. Torej to početje danes: moderno ali po starem?