Kadar si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile, trdi Paolo Coelho v svojem Alkimistu. Očitno drži in moja draga mi na prvi dan letošnje pomladi brez okolišenja pove, da sem za vse aktualno dogajanje kriv osebno jaz. Več kot nekajkrat sem namreč pri polni zavesti besnel, da se mora svet za kak mesec ustaviti, ker tako ne gre več. In se je. Ustavil. Pika.
Zdaj resno premlevam, kaj naj bo glede na možne posledice moja naslednja želja. In, da se ne prenaglim, čakam zlato ribico ali stvarstvo, da mi sporoči morebitne količinske omejitve. Še dve želji? Še ena? Konec?