Foto

Arhivsko

Petnajst je razmeroma okroglo število let. Čeprav to morda niti ni zelo pomembno, ravno pri merjenju časa smo glede okroglosti namreč precej nedosledni. Pri letih smo sicer še desetiški, 15 let nam je bolj okroglo kot 14 in 100 let nam je bolj okroglo kot 60, a 100 sekund nam je manj okroglo kot minuta, 100 minuta manj kot ura, 100 ur nam je manj okroglo kot en dan, 100 dni pa manj kot 365. A vseeno, 15 let torej. Zdaj tukaj deloma tudi zato, ker se razmeroma uporabna urejenost mojega digitalnega arhiva fotografij začne nekje v tistem obdobju. Nekaj digitalne fotografije sicer tudi že pred tem, še prej pa seveda filmi in tiste slike, četudi nekatere tudi že digitalizirane, je včasih težko dovolj natančno datirati.

Sobota, 5. februar 2005. Kras. Ivanji grad. Čotar. Priprava tal za vinograd. Drugod se jih obdeluje v globino, tla se rigolajo … tu pa ravno obratno, tla se pripravljajo v višino. Navoz zemlje. Iz primerne vrtače. Konkretno za tole menda nekaj tisoč kubikov. Vinograd vitovske in refoška (za teran) ima zdaj torej 15 let. Sliko sem posnel z daljnovodnega stebra. Spomnim se, da je bilo mrzlo. In da je Christian z Nizozemske približno v tistem času, kljub temu, da je visoko cenil Branka in njegova vina, podvomil o terroirski avtentičnosti vin iz takega vinograda. Če smo pikolovci, ima lahko deloma tudi prav. A po nekaterih definicijah terroir (za razliko od angleškega izraza site) zajema poleg geografskih in klimatskih pogojev tudi druge vidike, med njimi tradicijo. Če navoz prsti v takih razmerah v neki obliki pač seveda je tradicija. 12 mm (zaradi DX formata senzorja je to ekvivalent 18 mm), f/10, 1/250 sekunde, ISO 200.

Dve leti pred to fotografijo je izšla prva redna številka revije Vino. In Vino še vedno izhaja. V letu pred tem posnetkom sem oblikoval etikete za Čotarjeva mirna vina. Do danes, torej več kot okroglih 15 let, so ostale nespremenjene. In oboje, kakor koli obračamo, ni od muh.

Komentiraj