Tokrat ne gre za mojo morebitno obsedenost z Gruzijo. Čeprav me ta dežela v marsikaterem pogledu privlači. Spodnje objavljam zaradi današnjega sporočila, prejetega po e-pošti. Od naše lektorice Kristine. Poslala sicer sredi noči.
Zdravo!
Pošiljam tole https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1818/gruzinsko-vino-iz-kvevrija.
🙂 To pomeni, da se na nas sklicuje nacionalni inštitut za jezik in potrjuje naše razmišljanje.
Sem vam morala posredovati, kar sem naključno odkrila pravkar. In fino se mi zdi.
Pa še to: pri tej naši zadevi se mi zdi fino, ker je to odličen primer dobre prakse, kjer je vsak naredil točno tisto, kar je moral. Pisec ni našel slovenske besede, tuje pa po svojem ozaveščenem jezikovnem občutku ni mogel kar neposredno prenesti. Odločil se je poiskati slovensko ustreznico, zato se je najprej pozanimal o najosnovnejših dejstvih izvirne besede (spol, posebnosti ipd.), ki so potrebna, da je potem svoje opravil slovenist praktik oziroma lektor z izobraženim jezikovnim občutkom. Pri tem ni zanemarljivo niti to, da se je pisec na slovenista praktika sploh obrnil, ga iskal, imel, našel. Proti koncu te verige je dosedanji proces rabe zaznal Inštitut za slovenski jezik, na katerega se je obrnilo še nekaj uporabnikov jezika. Inštitut s svojimi mehanizmi spremlja rabo in jo ugotavlja, pojasni, jezikoslovno potrjuje ali usmerja. Ko to zapiše v svojo jezikovno svetovalnico, je slovenščina bogatejša, vitalnejša in suverena na več področjih – prevečkrat svojemu jeziku za kaj takega sploh ne damo priložnosti.
Hvala za sodelovanje in prisrčen pozdrav s štajerskega konca.
Kristina
Kopipejstam zdaj jaz z RZRC SAZU v celoti:
Gruzinsko vino iz »kvevrija«
Vprašanje (za jezikovno svetovalnico ZRC SAZU, op. M. M.):
Imamo vino iz/v kvevrija (glinena posoda iz Gruzije). Kako se pravilno sklanja? Našla sem oblike:
– vino iz kvevri
– vino iz kvevra
– vino iz kvevrija
Odgovor:
Samostalnik kvévri (kvevri je glinena posoda za pridelovanje vina v Gruziji) je v slovenščini moškega spola. Neimenovalniške oblike se v sodobni slovenščini pojavljajo v dveh oblikah: (a) s podaljšavo z j (kvevri kvevrija, množina kvevriji) in (b) tudi brez nje (množina kvevri).
Nepodaljšana oblika (b) nam povzroča težave predvsem zaradi vzpostavljene imenovalniške oblike kvever, ki je v rabi ne zasledimo, zavrača pa jo tudi stroka, saj se preveč oddaljuje od mednarodno že uveljavljenega poimenovanja kvevri, ki ga je zaščitil tudi Unesco (žal z neustreznim izrazom qvevri) (vir: Wikipedija).
Pri reviji Vino (Marijan Močivnik in Kristina M. Pučnik) so se zato odločili, da bodo uporabljali sklanjanje po tipu (a), torej s podaljšavo osnove z j, tj. kvevri kvevrija, čemur se pridružujemo tudi v svetovalnici.
Če se odločimo za obliko kvevri kvevrija, ohranimo gruzinsko obliko kvevri, tako kot pri imenih mest Tbilisi, Kutaisi, Telavi, Batumi, Džvari (Rusi so pred revolucijo ta mesta imenovali Tiflis, Kutais, Batum ipd., pozneje so prevzeli gruzinske oblike) ali pri jedeh, kot so hačapuri, hinkali, pri poimenovanjih vin, kot so cinandali, saperavi, mukuzani, rkaciteli, kindzmarauli itd.
Peter Weiss, Silvo Torkar, Helena Dobrovoljc (januar 2017)
Tudi meni se, enako kot Kristini, zdi fino. Ne zato, ker sem poimensko omenjen, moj prispevek je namreč bolj v tem, da sem se pred leti odločil za besedo kvevri namesto dotedanje amfore, ker pač amfora ni kvevri in ker sem pač naletel na dilemo glede uporabe besede kvevri in iskal ustrezno rešitev. Kar sem že pojasnil. In kar je zgoraj povzela Kristina. Fino se mi zdi, ker se pač trudimo. Ker se nam zdi pomeben tudi odnos do takih zadev in ker to ni spregledano.
Kvevrije, ne kvevre, ima v svoji kleti v Brdih tudi tudi Andrej Erzetič. Na sliki je odprl kvevri. Ni odprl kvevra. In tudi ni odprl amfore. 20 mm, f/7,1, 1/25 sekunde, ISO 800, fleš
Sklanjanje kvevrija zdaj spodaj še dokončno in v celoti. Potrjeno. Pa ne pozabimo, da je amfora nekaj drugega! Tako kot skuter ni kombi. Z obema se lahko pelješ, ni pa to isto.
Kvevri
Ednina |
Dvojina |
Množina |
| kvevri | kvevrija | kvevriji |
| kvevrija | kvevrijev | kvevrijev |
| kvevriju | kvevrijema | kvevrijem |
| kvevri | kvevrija | kvevrije |
| pri kvevriju | pri kvevrijih | pri kvevrijih |
| s kvevrijem | s kvevrijema | s kvevriji |
Sploh nimam nič proti. In mimogrede, v prekmurščini se sodom reče lagvi, sodu lagev ali lagef.
Glede na arheološke dokaze so na prostoru, ki sega od današnje Gruzije, prek Armenije in Turčije v današnji Iran, že v zgodnjem neolitiku (že okrog 6000 let pr. n. š.), torej pred nastankom večine danes znanih civilizacij (vključno z antičnimi), pridelovali vino.
Hkrati je bila tam takrat na razpolago divja vinska trta, človek je takrat tam že znal pridelati hrano na zalogo (žitarice) in je zato, razen boja za svoje golo preživetje, že imel na razpolago nekaj časa za druge aktivnosti, obvladal pa je tudi že lončarstvo, torej izdelavo posodja, potrebnega za vinarjenje.
Najstarejši doslej najdeni ostanki vinske kleti so sicer na tleh današnje Armenije (Armenija je geografsko gledano ena od južnih sosed Gruzije), a posebnost današnje Gruzije je za razliko od njenega sosedstva v tem, da pridelava vina ni bila nikoli prekinjena. Zato se danes Gruzija potrjeno ponaša s spoštljivo tradicijo, ki jo opredeljuje njihov vinski in vinsko-turistični promocijski slogan: 8000 trgatev.
Tradicionalen način pridelave vina v glinenih posodah, imenovanih kveveriji, vkopanih v tla, je v Gruziji poleg tega danes tudi še vedno živ. Od leta 2013 je ta način pridelave vina tudi del reprezentančnega UNESCOvega seznama svetovne nesnovne dediščine.
Kvevriji so trajne glinaste posode, v notranjosti večinoma premazane s čebeljim voskom, namenjene za fermentacijo in hrambo vina (včasih tudi za žita, topljeno maslo, žganja, za različno vkisano hrano). Kvevriji so vkopani v tla in se ne uporabljajo za transport. Amfore pa so bile predvsem transportu namenjene posode in pogosto namenjene zgolj enkratni uporabi.
V Gruziji se, odvisno od regije in od oblike ter velikosti posode, poleg izraza kvevri uporabljajo tudi izrazi churi, dergi, lagvini, lagvani, lagvinari, kvibari, kubari, lakhuti, chasavali, khalani ali kotso. In morda še kateri. A izraz kvevri je najbolj razširjen in splošno sprejet.
Pridelava vina v kvevrijih se je v današnjem času razširila (tudi k nam in v našo okolico), prav ali predvsem iz Gruzije. Izdelujejo pa take posode danes tudi drugje (Italija, Španija …).
Ključna dejstva za moje zavzemanje za (pravilno) uporabo besede kvevri so:
– amfora (izraz, ki se v teh krajih najpogosteje (napačno?) uporablja) ni (bila) posoda za pridelavo vina;
– 8.000-letna gruzijska neprekinjena tradicija pridelave vina v takih posodah je živa še danes;
– pridelava vina v kvevrijih se je po svetu (tudi k nam) v današnjem času razširila iz Gruzije;
– gruzijski tradicionalni način pridelave vina v kvevrijih je skupaj s tem izrazom umeščen na UNESCOv seznam svetovne nesnovne dediščine;
– izraz kvevri so večinoma povzeli tudi drugi jeziki in v vinskem svetu to postaja uveljavljen izraz, ki ima precej jasno definirano vsebino in posledično omogoča bolj nedvoumno komunikacijo.
Seveda lahko kdorkoli namesto besede kvevri predlaga tudi kaj drugega.
Glede na izročilo načina pridelave ali izdelave(?) vina bi to lahko bilo pravilno v duhu našega današnjega dojemanja in nekoliko tudi glede “navijanja” za Gruzijo. Pa vendar, ali je bilo pri Grkih vino pridelano na drugačen način, kot je sonaravni? Sicer pa je oblika in poimenovanje posode odvisna od lokacije iz katere izhaja. Takšne posode so bile znane tudi v Mikenah, z njihovo lastno izdelavo, z imenom “pitos”; pri Hetitih pa so uporabljali izraz “harsi”.
Ja in ponovno in še enkrat JA! Moj prispevek v nedavnem članku o Gruziji pa je tale:
“Naj na tem mestu zapišem pobožno željo: pozivam vse vinoljubce, kot tudi ostale »znalce in poklicance«, da se iz spoštovanja do Gruzijcev in njihovega tradicionalnega načina pridelave vina kolektivno odrečemo uporabi izraza amfora za posodo in oranžna za barvo, in ju redno, vsakič in brez izjeme ali oklevanja nadomestimo z izrazoma kvevri (posoda) in jantarna (barva). Hvala!