Verona. Sejem Vinitaly. Eden od največjih in najbolj pomembnih svetovnih vinskih sejmov. Prejšnji ponedeljek slovenska vina drugič doslej, drugič zapored, uspešno predstavljena na vodeni degustaciji v okviru najbolj prestižnega sejemskega degustacijskega programa Tasting Ex…Press. Obakrat je bila s strani sejma Vinitaly in njihovega predstavnika gospoda Matjaža Žigona k organizaciji povabljena Revija Vino.
Dvanajst vin skrbno izbranih v prepričljivo konceptualno celoto. Dejstvo: več bi jih bilo preveč.
Eden od udeležencev, angleški vinski svetovalec Jim Duthie, je potem Mojci Dumančič za RTV Slovenija povedal: “Na (vašem – op. M. M.) tastingu sem bil že lani. Takrat sploh nisem poznal slovenskih vin – in ste me navdušili. Prepričati sem se hotel, da niste le ‘muha enodnevnica’, zato sem na degustacijo prišel še enkrat, torej še letos. In dobil sem izjemno potrditev.” Tudi od drugih udeležencev so prihajala podobna, zelo pozitivna mnenja.
Potem seveda trepljanje po naših ramenih na domači vinski sceni. Resno? Komaj od koga. Prej užaljenost. V nekaterih primerih zelo jasno izražena.
Na izbor enajstih od dvanajstih vin sicer od teh kritikov iz vinarskih vrst ni konkretnih pripomb. Problematično je eno samo vino. Katero koli od dvanajsterice. Poljubno. Ker NI MOJE. Torej njihovo. Ne glede na to, da je predstavitev sicer uspela. In ne glede na to, da se bo predvsem zato Slovenija verjetno smela predstaviti tudi naslednje leto.
Jim Duthie ni v svoji izjavi omenil nobenega posameznega vina ali vinarja. Prišel je, in ne edini, po to, kar smo ponujali. Lani Slovenia Wine Stars – An Outside View. Letos Slovenia Wine Stars and Hidden Treasures. In to je dobil. Slovenijo. Prepričljivo predstavo v dvanajstih kozarcih.