Rosé

Mene roseji, no ja, roséji, privlačijo. Pojmujem jih nekako tako, kot recimo penine. Ne vprašam se najprej iz česa so. Kvečjemu od kod so. Potem morajo dobro odigrati svojo trenutno vlogo. Zelo dobro. To pač brezpogojno pričakujem od njih. Potem vse ostalo. Raje imam suhe kot slajše, navdušuje me paleta njihovih barv. A to je moja osebna zgodba. Ne oporekam pravice do drugačnega mnenja. Lani smo odprli refoškov primerek iz hrvaške Istre, polsladek, bljak, spravili smo se s svojimi mnenji nad tisto osladnost in še preden smo vino, ki nam naj sploh ne bi sedlo, sklincali do konca, je bila flaša prazna. Jebat ga.

Do steklenice recimo češkega rdečega vina pred sabo sem vnaprej nekoliko skeptičen. Morda po krivici. A tako pač je. Priznam. Do roséja skoraj nikoli nimam vnaprejšnjega mnenja. Steklenica mi vedno vzbudi radovednost. Včasih seveda potem tudi razočaranje. Priznam. A tako pač je. Jebat ga.
Najbolj všečne roséje sem si doslej našel v Španiji. Kar me je presenetilo. Predvsem iz tistih kleti, kjer jim je rosé prvo, najbolj pomembno vino. Kjer je dobremu roséju podrejeno vse, kjer gre za resno odločitev, kjer rosé ni nekaj postranskega. Kar me ni presenetilo. Ne primerjam z najboljšimi na svetu, pa vseeno: v našem vinogradu se konec poletja že lepo vidi, katere vrste so namenjene za rosé in katere za merlot. Roséju Piana Barbi pridela drugačno grozdje kot merlotu. Poleg Špancev v spominu nekaj odličnih provansalskih primerkov. In posamezni presenetljiveži od vsepovsod drugod. Vključno s peninami. Pa seveda in na srečo vedno več naših roséjev. Precizni in običajno lahkotnejši primerki s štajerskega konca. Nekaj izrednih, pogosto krepkejših Primorcev. Oti je včeraj iz Metlike poklical, da je njegov rosé iz modrega pinota na koncu zaradi barve izpadel kot eno njegovih najboljših belih vin doslej. In sva se smejala. Čakam na flašo.

Sedem najboljših roséjev na našem trgu zdaj iščemo za naslednjo številko revije Vino. Tisti, ki bi izbrana poznavalca radi seznanili s svojim roséjem, pridno pošiljajo ali dostavljajo Andreji v pisarno po štiri steklenice. Čas za dostavo se izteka. Mnenja obeh poznavalcem objavimo v številki, ki izide v začetku poletja. Po mnenju mnogih je to ravno pravi čas za ta vina. Meni je glede tega vseeno. Dober rosé mi sede od januarja do januarja.