Bilo je nekoliko nenavadno, revijo smo že oddali v tisk, meni pa še vedno manjka zadnja fotografija in je na ozalidih danes zato označeno, naj zadnje pole – ali morda predzadnje, eh, tiste pač – v tiskarni še ne osvetljujejo, potem z Barbi iz tiskarne v Kobjeglavo, kamor je Simo (tudi to se zgodi) zame predčasno odpoklican s Hvara (pa kljub temu potem na koncu: – Zdaj pa bomo en Chateau Intanto? – Ma (zdelano), raje kozarec vode. Jazbeca pa z velikim veseljem kdaj drugič bolj v miru …) in spodaj je prva tamkajšnja današnja – poskusna – fotka, ki pa jo Tjaša potem tudi izbere in jo v barvni različici umesti v revijo.
Simo Komel, Kraljestvo pršuta v Kobjeglavi. 20 mm, F/8, 1/250 sekunde, ISO 400. Resnici na ljubo je bil motiv zelo kontrastnen in tale testni posnetek nekoliko pretemen, pa je bilo treba digitalni negativ nekoliko posvetliti.