Stekleničeno

Segedin, ki sem ga pred več kot desetletjem pojedel v Katmanduju, je našo ekipo prejšnji petek po ovinkih popeljal uživat na Kendov dvorec v Spodnjo Idrijo in včeraj pripravim še fotke in lahkotnejši zapis o tem za prihajajočo številko revije Vino. Naši pa medtem v Vrhpolju stekleničijo. Piano 2011. Sauvignon, malvazijo in rose. In prvič tudi merlot. Slednji 2010. Edina rdeča Piana doslej. Lani je namreč Barbi presodila, da je fenolna zrelost merlota ob ostalih ustreznih parametrih preslaba, ko bo ta ustrezna, bodo pa sladkorji previsoki, ocenjenih vsaj 16 odstotkov alkohola bi bilo odločno preveč in se pač ni čakalo na to, celoten merlot je bil zato potrgan prej in spet raje postal spodoben rose.

Zdaj še tisk etiket in pred prodajo nekaj tednov nujno potrebnega mirovanja vina v steklenicah. Ker pa imam dobre zveze, si pri večerji vseeno lahko privoščim eno od steklenic za domačo porabo. Međupunjenje, pravi temu Zlatan na Hvaru. Ko v flaše ne priteka več rose, pa tudi še ne čisti merlot. Vsaka flaša drugačna, vsaka naslednja bolj rdeča. Ni za prodajo. Še manj je pa za stran zlivat.