V tiskarni

Smo jo. Revijo Vino. Prvo letošnjo številko. Oddali. Poslali, aploudali na ftp. Je v tisku. Odkar se tiska v Gorici smo malo bolj na komot, Robert se vrača iz tiskarne mimo nas in nam dostavi ozalide v studio in mimogrede še proofe pobere. Kontrolnim printom še vedno rečejo ozalidi, čeprav to že dolgo niso več tisti smrdeči kupi papirja, blueprinti, na katerih smo prej skrbno pregledovali besedilo, preden je šla zadeva v tiskarski stroj. Pregledam torej lepo za mizo tisti ozalid ki je zdaj print in pocahnam tri napake, pozabili so vstavit naknadno korigirane strani, na eni sliki recimo piše Moreno Coronica namesto Motovun kar evidentno ni isto, s tremi klicaji podkrepim, da naj zdaj pred tiskom to pa res in brezpogojno zamenjajo. Saj vse pregledujemo že prej, ko je vse še pri nas, ko delamo, skrbno, Jože je za vse strani na koncu poslal mejle da so OK, OK, OK, OK … in tudi Degrassija je videl a tega sem popravil že sam. Uide pa včasih vseeno kaj. Posebej na koncu, ko otopelo, z rdečimi očmi neprespano buljiš v ekran in je edini fizični dokaz nedavne prisotnosti avtomobilskega ključa odprt prtljažnik, ključa pa ni, Debora mi je v tolažbo poskajpala, da to zganjajo škrati ali pa časovno prostorska anomalija, ki zadeve prestavlja in povzroča, da se ponovno pojavijo na najbolj odpuljenih mestih …

Kendov dvorec, članek objavljen v reviji Vino. 20 mm, F/5,6, 1/60 sek, dva fleša. Slika je iz nabora primernih za opremo članka v zadnji fazi oblikovalske kombinatorike prišla v končni izbor. Pogosto najboljše fotke izpadejo, ker se ne vklopijo v kontekst, ker se barvno stepejo z drugimi, ker so podolžne, potrebujem pa pokončne, ker …, ker …, ker … Ta je šla v revijo. Stran 39, desno zgoraj.