Glede tistega količka iz mojega prologa: imel sem prav. So tam res nasadili trte. Slučajno videl. Tekel nekega blatnega dne, kot sicer že večkrat tam mimo, ko so v tla rinili količke. Romantika? Kovinske palice. Stavbno železo. Potem sem šel pred dnevi tja par slik posnet. Naj vam bo: za vas. Da se slišim altruistično. V resnici pa bolj zame. Za tole pisarjenje. In za sicer. Morda dam v knjigo. Me pa vse početje okoli bloga sili v razmišljanje, kar si jemljem kot dobro. Me sili imeti bolj odprte oči. Kar tudi jemljem za dobro. Koristno. Razen, kadar se trudim zaspat. In je malo tudi fino, če potem ugotoviš, da kdo pogleda, morda celo kaj prebere. Ker bi sicer lahko, če bi šlo pri vsem tem res samo zame, tudi kar na toaletni papir kracal. Pred izpolnitvijo njegovega namena. Ni primeren, a recimo.
Vinograd. Količek. Kowc po tukajšnje. 105 mm, F/6,3, 1/180 sek. Povečava mi je ob relativno odprti zaslonki dala selektivno globinsko ostrino. Nekateri ji rečejo ostrinska globina. Ne bom diskutiral. Po želji.
Vse v redu z tem kam je letelo. Kaj dela človek na blogu ki se ukvarja z kmečkim produktom in žali tega ki to dela vendar ne direktno. Kaj ni to vprašljivo. Ali ne spoštuje samega sebe? Kaj pa šele drugih?
Mislim, da je povsem jasno, na kakšne ljudi je letelo. Kot so strokovnjaki in Strokovnjaki, so pač tudi kmetje in Kmetje. Nihče nikogar ne sili biti kmet in dovoljeno je biti Kmet – zato res ne vidim težav in se strinjam z moško tečko.
“začetnico” – seveda
@kmet
Težava je, ker je veliko “k” in premalo “K”. Z veliko zaletnico, da se jih res da spoštovati, brez, da si rečeš : “ahhh” pa naj jim bo. Saj so na deželi.
Kmet je častna beseda. Ne uporabljaj je za opis z norcev ali za kakšno drugo prispodobo. Beseda kmet opisuje čudovit poklic. Raje uporabljaj besedo profesor za človeka kateri je vzvišen, nadut, poln samega sebe človek nevreden te besede.
[…] Vipavc: … zanima me kako ti kot fotograf in estet vidiš te stvari skozi tvoj objektiv … Šlo je za količke. Stavbno železo. Tam ne morem, ne znam s sliko povedat. Zato to […]
Kmetu se verjetno res je.., umnemu gospodarju pa verjetno ne.@MyotisSI
Evo, del obljubljenega sem oddelal: http://www.revija-vino.si/blog/mm/?p=855
Kmetu se po moje gladko jebe, ali je kowc lesen, železen, betonski, plastičen …, samo da trta stoji in dobro in zdravo obrodi.
Je pa res tudi za oko treba poskrbeti. Anglež na dopustu v V. dolini se bo doma vsekakor raje hvalil s fotografijami vinograda nastreljanega z kacowlem (akacijami) kot pa za neseksi betonom.
lp
Glede estetike ima Vipavc po moje prav. Ni bolj groznega kot vinograd z betonski kolci.
Verjamem pa da kaci (akacije) navijajo za beton :)))
…želel sem le načet debato o primernosti železnih kolov, predvsem s stališča izgleda. Verjetno se strinjaš, da “štajerski” vinograd z betonskimi koli v Vipavski dolini prav čudno izgleda. Mislim, da je izgled našin vinogradov tudi del identitete Vipavske doline in od nas je odvisno ali bomo tudi na tem področju podlegli globalizaciji. – Zanima me kako ti kot fotograf in estet vidiš te stvari skozi tvoj objektiv.
P.S. In kaj nam skrivaš glede akacije?
Nisem vas spregledal niti igonoriral, malo me trenutno in sicer baše cajt … Se pa v tej debati med vrsticami in neposredno odpira kup vprašanj, ki jih po moje ni moč kar z enim stavkom ali mnenjem odpravit. Od tradicije (kaj za vraga to sploh je (= “kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod”) oziroma kako naj vemo, da nekaj, kar nam danes ne sede, jutri ne bo normalno in sprejeto in bo čez 100 let ravno to) preko šoldov, ekologije do kaj vem česa.
Se bom, ko mi znese, skušal navezat s kakim zapisom, glede akacije recimo, kot sem že nameraval. In še glede česa. Z zapisom med drugim zato, ker se na tistem nivoju, lahko podprem tudi s kako sliko, v komentarju pa hmmm … mislim da ne.
Vi pa kar nadaljujte!
Količek, kol, kowc… je lesen predmet (tako piše tudi v slovarju).
V tistem vinogradu torej trt ne bodo mogli vezati h količkom ampak jih bodo vezali k železnim palicam, rebrastemu betonskemu železu,… Res romantično? Verjetno se tudi trta ne počuti ravno romantično privezana k rjastemu železu… Fotografija pa je seveda dobra.
Hmmm.
Tole glede količka sicer drži, verjetno pa to ni vsa resnica. V istem slovarju (SSKJ) se na nekem drugem mestu pojavi besedna zveza “plastičen količek”, kar verjetno dovoljuje tudi obstoj kovinskega količka.
Poleg tega boš, vipavc, težko zanikal, da v (sklepam) najinih krajih vinogradniki temu pač rečejo kowc, ne kovinska palica, oni kowce postavljajo. Ne glede na SSKJ.
Pri romantiki sem tako ali tako postavil vprašaj, dalo bi se o tem še marsikaj, morda tudi bom, o tem kaj čuti trta, bi se dalo pa tudi razpravljat na različnih nivojih. Od vprašanja ali rastline sploh (lahko) čutijo do tega, da bi se dalo na enem nivoju recimo tudi metaforično razmišljat, da čuti trta, privezana h kovinski palici morda podobno, kot akacija, ko se jo poseka za bolj romatično leseno vinogradniško kolje. S tem, da ta akacija, sem že tudi omenil, ni akacija. Niti približno. A zdaj gremo z vsem tem morda že predaleč. Ali spet na začetek :-).
V bistvu pa seveda: hvala!