Petek ostane v spominu, ker je Irena potrdila Aniti še zadnjo od dveh ali treh milijard njenih ilustracij, narisanih v zadnjih tednih, namenjenih za eno od nastajajočih spletnih strani. In deloma za plakat in letak in TV telop. Kar zajeten zalogaj.
Za Vipavsko pa se najprej oglasi Matjaž. In mi potrdi vse tri nabore fotk – za klet, mlekarno in restavracijo. Brez velikih besed.
Otlica. Pridelava surovine za Nanoški sir. Možna slika za predstavitev mlekarne. 20 mm (DX), F/13, 1/160 sekunde, 100 ASA.
Tomaževa žena pride iz Podrage z najmlajšim naraščajem, ki lepo mirno počaka, da gospa izloči vse portrete, kjer mož ni dovolj lep. Ostalo ustreza. Tudi predlagani poudarek.
Fabčičeva trgatev. Ne še letošnja. 105 mm (DX), F/4,5, 1/3200 sekunde, 250 ASA
Bogdan se je narisal pri nas že takoj zjutraj, nujno mora menda čez severno mejo in tako za danes dogovorjeno fotkanje zadnje manjkajoče slike v njegovi kleti na Brjah odpade in ga skrbi, kaj zdaj. Se dogovorimo. Kmalu.
S Samotom in Francom pa smo vse uskladili že prej, potrjeno je bilo že po mejlu in če me slučajno ne bi bilo v studiu, ko se Samo nenapovedano a kmalu oglasi še v živo, sem kar pripravil vse potrebno za podpis, pa sem potem bil tu, a sem sredi sestanka Samota le na hitro pozdravil in ga za avtogram na CDju s potrjenimi slikami prepustil Primožu.
Orehovica. Pasji rep. Samo in Franc. Nedavno. 20 mm, F/9, 1/60 sekunde, 640 ASA, 2 fleša.
Mi tako ostaneta še Mitja in Edo. Doma proti večeru poberem lučkarja, pokličem Mitja, najprej med stare trte malvazije, potem na suho v eno in v drugo klet, zaenkrat se s težavo a vseeno vinu raje odpovem, na koncu pa potem seveda vseeno še probat zadnje polnitve in ko z lučkarjem odhajava, naju Edo založi še z njegovim gromozanskim bio stročjim fižolom s Podkraja. S fižoleti torej, ki sem jih v svoji mladosti poznal kot štrankelne in jih nisem maral, pa se je nekoč kasneje glede tega marsikaj spremenilo.
Podraga. Edo. Zadnje večje fotografiranje. Ker je Primož šel na svoje in bomo imeli v knjigi zdaj seveda ločeno Sutorja in Burjo. 24 mm, F/13, 1/80 sekunde, 400 ASA.
S tem bi morala biti knjiga za ta teden pod streho, sobota dopoldan v mir v studiu, pa takrat potem pokliče Primož in pride tja oziroma sem – v studio pač – na kofetek in mimogrede še potrdit fotke za njegovo Burjo. Ali pa morda potrdit fotke in mu skuham še kavo, ne vem, vsekakor izločiva tisti dve iz serije podobnih, kjer sedeč na kartonih vina izgleda najslabše, z ostalim se strinja, nosilna fotka predstavitve v knjigi je pa jasna in nekeko določena že odkar sem jo škljocnil, ko so na Golavni nad Orehovico sadili zelen.
Primož Lavrenčič, posestvo Burja, reže trte (Orehovica)
Barbi pa medtem uspe na servisu zamenjati nadomestno vozilo za dovolj velik avto, da lahko jutri, torej predvčerajšnjim, skočimo odbiciklirat Vršič.