Foto Nakladancija

Laški rizling

Se ga najde. V vseh treh naših vinorodnih deželah. Po številu trt ga pri nas tudi prva dva zasledovalca, refoška in chardonnay skupaj, ne dosežeta. In vendar se zdi, kot da je z njim vse narobe.

Laški rizling namreč sploh ni rizling. Rizling je pač renski in samo renski. Tudi karkoli laškega ne bi bilo treba da je, čeprav je namigovanje na njegovo romanskost kar pogosto. Izvor sorte ni znan. Ker pa že je laški, bi lahko zaradi mene bil tudi samo laški. Brez rizlinga. Samo po sebi mu to verjetno ne bi pomagalo k povrnitvi ugleda, ki mu ga je, ne le njemu, odnesla povojna polpreteklost našega vinogradništva. In vinarstva.

Sorta pač lahko daje dobro, od odličnih suhih vin do fantastičnih predikatov, tudi najvišjih. Daje pa lahko namesto tega tudi mnogo. In se je času primerno šlo na mnogo. Danes se potem vino skoraj ne proda, če se mu reče laški rizling. In ga utapljajo v zvrsteh, prodajajo odprtega, v Krški kleti so lani vrhunskega zapakirali v literce.

Laški rizling. Dolenjska. Tale bo za malo flaško ...

 
A če so se svoje polpreteklosti že lahko rešile dobre malvazije, rebule in šiponi in če bolje kaže merlotu, ni nobenega razloga, da se vinarji in pivci kar počez odpovemo laškemu. Vedno več flaš je vrednih pozornosti. Tudi zato zdaj za naslednjo številko revije Vino iščemo najboljše med njimi. Ker so res vredni pozornosti.

Paketi s po štirimi steklenicami medtem prihajajo na Revijo Vino, izbrana poznavalca pa v nizkem štartu čakata, da se spoznata z njimi. In povesta svoje mnenje.

Komentiraj